Predragoceni, da bi jih izgubili

Danes je mednarodni dan gozdov. Za mednarodni dan gozdov je generalna skupščina Združenih narodov leta 2012 razglasila 21. marec, kot dan, namenjen promociji gozdov in ozaveščanju o pomenu in nujnosti trajnostne rabe vseh vrst gozdov. Letošnja tema je Gozdovi in biotska raznovrstnost – predragoceni, da bi jih izgubili.

Gozdovi so biotsko najbolj raznovrstni ekosistemi na kopnem, ki združuje živa bitja in življenjski prostor. So ključni za prihodnost našega planeta, zato moramo z njimi ravnati skrbno.

Gozdovi pokrivajo tretjino svetovne kopenske površine in nudijo človeštvu številne življenjsko pomembne  funkcije; ekonomske, ekološke in socialne. Kljub temu da so gozdovi naše največje bogastvo, pa se krčenje na globalni ravni dogaja z zaskrbljujočo hitrostjo. Letno je na svetu povprečno izkrčenih kar 13 milijonov hektarjev gozda, krčenje gozdov pa predstavlja 12 – 20 % svetovnih emisij toplogrednih plinov, ki prispevajo k podnebnim spremembam. Prav tako je zaradi krčenja ter degradacije gozdov in podnebnih sprememb biotska raznovrstnost na svetovnem nivoju resno ogrožena.
Po podatkih smo ljudje uničili 2/3 deževnih gozdov po svetu!

V slovenskih gozdovih je stopnja ohranjenosti biodiverzitete visoka. Imamo več kot 70 različnih samoniklih vrst dreves, ki tvorijo več kot 200 gozdnih vegetacijskih enot oz. gozdnih združb, ki so podlaga za načrtovanje trajnostnega in sonaravnega gospodarjenja z gozdom.

Danes je v Sloveniji 170 gozdnih rezervatov, med njimi tudi 14 pragozdnih ostankov. Več kot 50 % slovenskih gozdov je v zavarovanih območjih Natura 2000. Ohranjanje naravne biotske raznovrstnosti in varstvo narave sta ključni del gospodarjenja z gozdovi.

Ključna sporočila današnjega dne so:

• V gozdovih živi približno 80 % kopenskih vrst živali, rastlin in gliv. So biotsko najbolj raznovrstni ekosistemi na kopnem.
• Gozdove po svetu sestavlja več kot 60.000 drevesnih vrst.
• Več kot milijarda ljudi je neposredno odvisna od gozdov zaradi ekonomske, ekološke in socialne funkcije gozda.
• Genska raznolikost populacij drevesnih in živalskih vrst pomaga gozdovom pri prilagajanju na podnebne spremembe in druge grožnje.
• Biotska raznovrstnost je resno ogrožena zaradi krčenja gozdov, degradacije gozdov in podnebnih sprememb.
• Trajnostno gospodarjenje z gozdovi in njihova obnova sta ključnega pomena za preživetje ljudi, ohranjanje biotske raznovrstnosti in blaženje podnebnih sprememb.

Poudarki Organizacije za kmetijstvo in prehrano Združenih narodov (FAO)

Gozdarski sektor ustvarja delovna mesta za najmanj 33 milijonov ljudi, gozdne proizvode pa uporabljajo milijarde. Ocenjuje se, da je več kot polovica svetovne gospodarske proizvodnje [tj. BDP] odvisna od ekosistemskih storitev, vključno s tistimi, ki jih zagotavljajo gozdovi. Ocenjuje se tudi, da več kot polovica celotnega svetovnega prebivalstva uporablja nelesne gozdne proizvode za podporo svojemu dobremu počutju in preživetju.

Gozdovi so bistvenega pomena za zdravje planeta in dobro počutje ljudi. Gozdovi pokrivajo skoraj eno tretjino zemeljske površine in ljudem zagotavljajo dobrine, kot so les, gorivo, hrana in krma, pomagajo v boju proti podnebnim spremembam, varujejo biotsko raznovrstnost, tla, reke in vodne zaloge ter služijo kot območja, kjer se ljudje lahko približajo naravi.

Trajnostna raba gozdov nam bo pomagala pri prehodu na gospodarstvo, ki temelji na obnovljivih, ponovno uporabnih in recikliranih materialih. Les se lahko uporablja za različne namene, z manjšimi vplivi na okolje kot jih imajo številni alternativni materiali. Enkrat uporabljen les je mogoče ponovno uporabiti in reciklirati, s čimer se podaljša njegova življenjska doba in dodatno zmanjša njegov ogljični odtis.

Razširitev uporabe gozdnih proizvodov prispeva k ogljični nevtralnosti. Znanost in inovacije proizvajajo zanimive nove izdelke iz lesa in dreves, vključno s tekstilom, hrano, gradbenimi materiali, kozmetiko, biokemikalijami, bioplastiko in zdravili. Zamenjava manj trajnostnih materialov z obnovljivim lesom in izdelki na osnovi dreves lahko zmanjša ogljični odtis.

Trajnostni les je bistven material za ozelenitev mest. Gradbeni sektor je na svetovni ravni odgovoren za skoraj 40 odstotkov emisij toplogrednih plinov, povezanih z energijo. Inovacije omogočajo uporabo lesa v visokih stavbah in drugi infrastrukturi, kar nam pomaga “zeleniti” naša mesta. Ker les shranjuje ogljik, zahteva manj energije za proizvodnjo kot mnogi drugi gradbeni materiali in zagotavlja dobro izolacijo.

Gozdovi so ključnega pomena za vzdrževanje proizvodnje hrane. Storitve gozdnih ekosistemov – kot so ohranjanje biotske raznovrstnosti, uravnavanje podnebja, kakovosti vode in tal ter opraševanje – so bistvenega pomena za trajnostne agroživilske sisteme in prehranjevanje naraščajočega svetovnega prebivalstva. Poleg tega se ocenjuje, da več kot tri četrtine podeželskih gospodinjstev po vsem svetu nabira »divjo« hrano iz gozdov in drugih okolij.

Potrebnih je več ukrepov za zaustavitev krčenja in propadanja gozdov. Svet je od leta 1990 izgubil 420 milijonov hektarjev gozdov (območje, večje od Indije), krčenje gozdov pa se nadaljuje s približno 10 milijoni hektarjev na leto, predvsem zaradi širitve kmetijstva. Trajnostno gospodarjenje z gozdovi lahko pomaga zmanjšati krčenje gozdov in degradacijo, obnoviti degradirana območja ter ljudem zagotoviti delovna mesta in obnovljive materiale.

Izberite lesene izdelke iz zakonitih in trajnostnih virov. Potrošniki lahko prispevamo k trajnostni rabi gozdov z izbiro lesnih izdelkov z oznako ali certifikatom, ki potrjuje, da prihajajo iz zakonitih in trajnostnih virov.