Premik urinih kazalcev, nocoj bomo spali uro več
Danes bomo prestavili urine kazalce s tretje na drugo uro in tako pridobili dodatno uro spanca. S tem se bomo poslovili od poletnega obdobja in prešli na zimski čas. Slednji, ki je usklajen tudi s Soncem, bo trajal do zadnje nedelje v marcu, kar se bo prihodnje leto izravnalo s 25. 3.
Ura se premika od nekdaj. Tako pač je. Da se prihrani elektrika. Da se ujame čim več dnevne svetlobe z delovnim dnem. Tako pač je. Od nekdaj. Potem pa se je začela vseevropska razprava, da bi s tem početjem, premikanjem ure, torej nehali. In tudi bomo, menda. Le še datum morajo določiti. No, leto. Ki se že nekaj let odmika. Poglejmo zgodovino premikanja ure.
Prestavljanje ure vse od leta 1983
Slovenija, kot del nekdanje Jugoslavije, je uro začela premikati leta 1982, da bi se poenotili z drugimi evropskimi državami. Te so se za takšen ukrep odločile že konec 70. let. Evropska unija pa je prehajanje poenotila leta 1996.
Dodatna ura dnevne svetlobe naj bi tako pripomogla pri prihranku energije. Za prvo prestavljanje ure so zaslužni Nemci, ki so ki so prvi prestavili uro na poletni čas v prvi svetovni vojni. Na ta način naj bi privarčevali z gorivom, saj je dodatna ura naravne svetlobe pomenila manjšo porabo goriva za umetno razsvetljavo. Po drugi svetovni vojni so sistem večinoma ukinili, ponovno pa se je pojavil v času energetske krize v šestdesetih in sedemdesetih letih prejšnjega stoletja.
Sedanjemu premikanju ure bi se čas že iztekel, a je komisija Evropske unije odločitev za nekaj let preložila in sporočila, da se bo za obdobje do vključno leta 2026 poletni čas začel in končal na točno določene datume ob eni uri zjutraj po univerzalnem koordiniranem času.
Je prestavljanje ure še smiselno?
Države Evropske unije so leta 2007 izdale poročilo v vplivu določb o poletnem času na delovanje sektorjev, pri čemer so v Sloveniji ugotovili, da je premik ure primeren, hkrati pa se prihrani pri porabi električne energije. Evropska komisija je na podlagi poročil držav ugotovila, da je sedanja ureditev prehoda med poletnim in zimskim časom smiselna, hkrati pa nobena članica ni izrazila želje po ukinitvi ali spremembi sistema.
Medtem ko zagovorniki premikanja ure zagovarjajo torej prihranek pri porabi energije, nasprotniki menijo, da sprememba negativno vpliva na biološko uro ljudi in poslabšuje razpoloženje. V nekaterih ameriških zveznih državah so sicer izvedli številne študije o učinkih prestavljanja ure, vendar so prišli do različnih ugotovitev, kar je zmedo še povečalo. Tudi drugod po svetu je bilo izvedenih več študij, vendar enotnega konsenza o prednostih ni bilo zaslediti. Največja kritika pa leti na zastarelost sistema prestavljanja ure. Ta temelji na industrijski družbi z nefleksibilnim delovnim časom, medtem ko je v postmodernih družbah vedno manj človekovih aktivnosti vezanih na dnevno svetlobo
