Zanimivosti

Slovenci in gore

11. december je za mednarodni dan gora razglasila Generalna skupščina Združenih narodov leta 2003. Na ta dan je posebna pozornost namenjena goram – razmisleku o pomenu gora za življenje, o pomenu ohranjanja in varovanja biotske raznovrstnosti gorskih območij z vidika trajnostnega razvoja.

BeFunky sample 33

Slovenci smo planinski narod. Po nekaterih ocenah slovenske gore letno obišče več kot milijon ljudi, Slovenci pa najraje v gore odhajamo avgusta. V Sloveniji deluje 290 planinskih društev, ki štejejo več kot 55 tisoč članov. Člani so tako odrasli kot tudi predšolski in osnovnošolski otroci ter srednješolci in študenti. Veliko je tudi planinskih domov in koč, ki ponujajo okrepčilo po dolgi poti v hribe. Ni skrbi, da bi se v hribih izgubili (če se držite označenih poti!) in ostali žejni ali lačni.

Gorskih občin je v Sloveniji 35 (17 %). V 2020 so v teh občinah našteli okoli milijon vseh prihodov turistov in 2,8 milijona vseh njihovih prenočitev. Tuji turisti ostanejo v teh občinah v povprečju precej daljši čas kakor domači turisti – le julij in avgust 2021 sta bila v tem izjemi.

Mojca, Rožle iz Kekčevih zgodb, Peter Klepec in Kralj Matjaž so verjetno nam vsem znana imena junakov iz zgodb, ki se dogajajo v slovenskih gorah. Ob dnevu gora smo preverili, kako pogosta so ta imena med prebivalci Slovenije. Mojc je med prebivalkami Slovenije malo več kot 11.200. Med vsemi imeni je to 17. najpogostejše ime, med ženskimi imeni pa je na 5. mestu. Rožletov je v Sloveniji 262. Ime Rožle je med moškimi imeni na 419. mestu po pogostosti. Prebivalcev z imenom Peter je nekaj manj kot 12.000. To ime je 10. najpogostejše moško ime. Nekaj manj kot 9.500 prebivalcem pa je ime Matjaž. To pa je 21. najpogostejše moško ime.

Screen Shot 2021 12 13 at 08.20.39


Gorske občine – ena od skupin turističnih občin

Med gorske občine spadajo tiste, ki vsaj z delom svojega ozemlja segajo na območja, katerih gozdne meje dosegajo približno 1500 m nadmorske višine in ki so zaradi tega tudi privlačne in primerne za nekatere oblike rekreacije na prostem, na primer za smučanje, planinarjenje, gorski tek, sprehajanje. V to skupino turističnih občin se v Sloveniji uvršča 35 občin, ki so pretežno v območju Julijskih Alp, Kamniško-Savinjskih Alp in Karavank ali na območju Pohorja.

Screen Shot 2021 12 13 at 08.21.39

Število prihodov turistov v gorskih občinah

Število prihodov domačih turistov v turistične nastanitvene obrate se je v zadnjih treh letih povečevalo. Za tuje turiste pa to ne velja; število njihovih prihodov in prenočitev se je namreč v 2020 glede na leto prej zmanjšalo, in to v vseh vrstah turističnih občin, tudi v gorskih (precej zaradi razmer, povezanih z epidemijo covida-19). Domači turisti so v 2020 prispevali več kot polovico vseh prihodov turistov v gorske občine, hkrati pa je bilo število njihovih prihodov za 59 % višje kot v letu 2019. Vseh prihodov turistov so v gorskih občinah v letu 2020 našteli nekaj več kot milijon ali za 46 % manj kakor v 2019, za turizem posebno uspešnem letu.

Screen Shot 2021 12 13 at 08.22.21

Prenočitve turistov v gorskih občinah

V 2019 je bilo v gorskih občinah zabeleženih 4,6 milijona prenočitev turistov. V 2020 jih je bilo zaradi epidemije covida-19 znatno manj, le 2,8 milijona. Vendar pa so jih od tega 56 % ustvarili domači turisti in to jih je bilo hkrati za 76 % več kot v 2019.

Screen Shot 2021 12 13 at 08.23.07

Povprečna doba bivanja v gorskih občinah

V obdobju od avgusta 2020 do avgusta 2021 so domači turisti prenočili v gorskih občinah povprečno malo manj kot 3 dni, tuji pa malo več kot 4 dni. V posameznem mesecu pa se tuji turisti zadržujejo v gorskih občinah v povprečju bistveno daljši čas kakor domači turisti. V 2021 sta bili izjemi le meseca julij in avgust: v teh dveh mesecih so domači turisti preživeli povprečno več časa v gorskih občinah kakor tuji. September 2020 pa je bil v tem obdobju mesec, v katerem je bil povprečni čas bivanja turistov v gorskih občinah najkrajši.

Pavle Kozjek

Ob mednarodnemu dnevu gora se spominjamo tudi Pavleta Kozjeka, vrhunskega alpinista, ki je bil več let zaposlen na Statističnem uradu. Leta 2008 se je smrtno ponesrečil pri sestopu z Muztagh Towra. Bil je prvi Slovenec, ki se je na vrh Mount Everesta povzpel brez pomoči dodatnega kisika. Svetovna alpinistična javnost je bila navdušena tudi nad njegovo novo preplezano smerjo na Čo Oju, za katero je prejel najvišje priznanje v svetu alpinizma – zlati cepin. Opravil je več kot tisoč vzponov, od tega je bilo čez sto prvenstvenih smeri v različnih najvišjih gorovjih sveta (v Himalaji, Andih, Patagoniji, Alpah).

Prikaži Več

Podobni članki

Preglej tudi
Close
Back to top button