Zanimivosti

Svetovni dan čebel

Slovenija je v okviru Organizacije Združenih narodov (OZN) predlagala, da se 20. maj razglasi za svetovni dan čebel. Po treh letih mednarodnih prizadevanj so države članice Združenih narodov 20. decembra 2017 soglasno potrdile predlog Slovenije in tako je 20. maj razglašen za svetovni dan čebel.

O tem, da je Slovenija pomembno ime na področju čebelarstva, je najbolj povedna naša bogata zgodovina, ki je nerazdružljivo povezana s to pomembno kmetijsko panogo. Že Janez Vajkar Valvazor je v svoji knjigi Slava Vojvodine Kranjske omenil čebelnjake v podobi hišk in ljudi, ki so skrbeli zanje ter za njihove male prebivalce. Pomemben napredek na področju čebelarskega znanja je na ozemlju današnje Slovenije v 18. stoletju storil Peter Pavel Glavar (1721 – 1784), ki je ustanovil prvo čebelarsko šolo v Komendi in kasneje na Lanšprežu na Dolenjskem. Pomemben je njegov prevod dela Razprave o rojenju čebel in njegovo poročilo Odgovor na predlog za izboljšanje čebelarstva v c. kr. dednih deželah, kjer opisuje način čebelarjenja na Slovenskem in vpelje nekatere pomembne tehnične novosti, kot so način vzreje matic, plemenitev matic zunaj panja ter prevažanje čebel na pašo.

20. maj, ki je bil prav na pobudo slovenskih čebelarjev razglašen za Svetovni dan čebel, je tudi rojstni dan Antona Janše. 

BeFunky photo 24

A med njimi zagotovo najbolj izstopa Anton Janša, prvi čebelarski učitelj na dunajskem dvoru, ki je v 18. stoletju s svojim čebelarskim znanjem in inovacijami povsem prevetril dotedanje čebelarjenje in postavil temelje sodobnega čebelarstva. Janša je bil prvi čebelarski učitelj na dvoru habsburške cesarice Marije Terezije. Z uveljavljanjem metod čebelarjenja, ki so jih s pridom uporabljali kranjski čebelarji, je povzročil pravo revolucijo v tedanjem čebelarstvu.

BeFunky photo 25

Brez čebel ni življenja

Čebele so eden od pomembnih opraševalcev, ki zagotavljajo hrano in prehransko varnost, trajnostno kmetijstvo, biotsko raznovrstnost ter pomembno doprinesejo k blažitvi podnebnih sprememb in ohranjanju okolja. Zaščita čebel in čebelarskega sektorja tako dolgoročno prispeva k zmanjševanju revščine, lakote in ohranjanju zdravega okolja ter biodiverzitete. 

Čebele so pomembne tudi z vidika trajnostnega kmetijstva in ustvarjanja delovnih mest na podeželju. Z opraševanjem namreč povečujejo kmetijsko pridelavo, s čimer ohranjajo pestrost in raznolikost na naših njivah in krožnikih. Poleg tega milijonom ljudi zagotavljajo delovna mesta in so pomemben vir prihodkov za kmete.

Danes je že vsaka tretja žlica hrane odvisna od opraševanja, čebelji pridelki pa so bogat vir nujno potrebnih hranil.

Vendar kljub vsemu znanstvene študije dokazujejo, da se pojavlja vse več negativnih vplivov na zdravje čebel, zaradi česar so te vedno bolj ogrožene. To pa od nas zahteva dodatno skrb za njihovo preživetje, saj škodljivi dejavniki povzročajo padec odpornosti čebel, kar vpliva na njihovo dovzetnost za bolezni, škodljivce in podobno. To je poleg naštetega problematično tudi z vidika zaščite in ohranjanja okolja, saj čebele skrbijo za biotsko raznovrstnost v naravi in pozitivno vplivajo na celoten ekosistem ter so dober pokazatelj stanja okolja. Zato je Slovenija že leta 2011 med prvimi državami EU na svojem celotnem ozemlju prepovedala uporabo nekaterih čebelam najbolj škodljivih pesticidov.

Boštjan noč, pobudnik razglasitve svetovnega dneva čebel in predsednik Čebelarske zveze Slovenije, je ob razglasitvi Sveotvnega dne čebel v povezavi z vlogo čebel pri zagotavljanju hrane povedal: »Govoriti o zmanjšanju svetovne lakote brez zagotavljanja pogojev za obstoj čebel in drugih opraševalcev, je metanje peska v oči! Čas je, da čebelam prisluhnemo vsi, predvsem pa tisti, ki odločajo in vodijo svet. 20. maj bo odslej svetovni praznik čebel in čebelarjev, verjamem pa, da bo z razglasitvijo Svetovnega dneva čebel svet začel o čebelah razmišljati širše, predvsem v kontekstu pomena zagotavljanja pogojev za njihovo preživetje in s tem za preživetje človeka.«

Slovensko naravno bogastvo

Kako pomembno je čebelarstvo v Sloveniji med drugim odražajo tudi številke, saj imamo 11.293 čebelarjev, 15.420 čebelnjakov in več kot 210.000 »čebeljih družin«, kar je za 42 odstotkov več kot pred desetimi leti. Nezanemarljiv je tudi podatek, da je naša država s petimi čebelarji na 1000 prebivalcev v samem vrhu držav članic EU. Slovenci smo čebelarski narod in čebelarjenje ima v Sloveniji poseben status kmetijske dejavnosti. Zato zavedanje o pomenu čebel in skrbi zanje pri nas na visoki ravni.

Carnica bee on solidago

Njihova neumorna pomočnica je avtohtona kranjska čebela (Apis mellifera carnica), ki slovi za delavno, skromno, odporno žival, z odličnim smislom za orientacijo. V Sloveniji je dovoljeno čebelariti le z avtohtono kranjsko čebelo. Naša država je bila prva država članica EU, ki je čebele zakonsko zaščitila. Zaščitena je na podlagi Zakona o živinoreji, Slovenija pa je v predpristopni pogodbi k EU svoje ozemlje zavarovala kot izvorno območje kranjske čebele. S čimer se je zavezala, da bo storila vse za njeno ohranitev.

Zato tudi ni nič presenetljivega, da imamo v Radovljici svoj Čebelarski muzej, slovenski čebelarji pa se na lokalni ravni povezujejo v lokalna društva, ki delujejo v okviru Čebelarske zveze Slovenije. Tradicijo čebelarstva pa so slovenski čebelarji nadgradili tudi v čebelarski turizem.

Za kilogram medu mora čebela obiskati 4 milijone rož in preleteti štirikratno razdaljo okoli sveta.

Med v Sloveniji lahko štejemo za naše enkratno naravno bogastvo. Na uspešnost čebelarske proizvodnje vpliva veliko dejavnikov, in sicer vremenske razmere, zimske izgube čebeljih družin, izgube zaradi bolezni čebel, zastrupitve ter še marsikaj. Pridelava medu v Sloveniji količinsko iz leta v leto niha, tako da smo ga v letu 2020 pridelali 1293 ton. Čebelarji so največ medu pridelali leta 2001, in sicer rekordnih 2550 ton, leta 2014, ko ga je bilo najmanj, pa 471 ton. Čebelarji s pridelkom sicer zadostijo dobri polovici domače porabe, tako da je bila stopnja samooskrbe z medom v letu 2020 67-odstotna. Prevladujoči način čebelarjenja je v AŽ-panjih, v Sloveniji se večina čebelarjev s čebelarstvom ukvarja ljubiteljsko ali pa jim je to postranska dejavnost. V Sloveniji imamo med zelo radi, saj ga na leto za prehrano porabimo približno kilogram na prebivalca. Najraje pa ga kupujemo kar pri čebelarji, saj ti več kot 80 % svojega pridelka prodajo neposredno na domu. 

(vir: GOV)

Screen Shot 2022 05 20 at 10.38.26

Prikaži Več

Podobni članki

Back to top button