Svetovni dan družin
Že leta 1989 je Generalna skupščina določila leto 1994 za leto družine, s čimer je hotela povečati zavedanje družbe o družini in družinskih zadevah ter izboljšati zmožnost držav, da bi se družinski problemi reševali z ustreznimi domačimi politikami.
Kako je z družinami pri nas? Podatke je zbral SURS:
V 40 letih se je delež družin brez otrok povečal za skoraj polovico
V obdobju 1981–2021 se je zmanjšal delež prebivalcev, ki živijo v družinah, zmanjšalo se je povprečno število otrok v družinah, spremenila pa so se tudi razmerja med najpogostejšimi tipi družin.
V Sloveniji statistika podatke o družinah spremlja 40 let, od 1981 dalje. V tem času sta se spremenila družba in način življenja prebivalcev Slovenije, čemur lahko sledimo tudi s številkami. Poglejmo, kako so se v štirih desetletjih spremenile oblike in pogostost osnovne celice družbe.
V družinah živi manjši delež prebivalcev kot nekoč
Pred 40 leti je v družinah živelo 88 % prebivalcev. Od tedaj se je več kot podvojil delež ljudi, ki živijo sami, povečal pa se je tudi delež članov skupinskih gospodinjstvih ali skupnosti, ki statistično ne štejejo za družino. Leta 2021 je v družinah, kot jih opredeljuje statistika, živelo 80 % prebivalcev Slovenije.
Povečanje deleža prebivalcev, ki živijo sami, je povezano s staranjem prebivalstva. Delež najstarejšega prebivalstva (stari 80 ali več let) se je v zadnjih štirih desetletjih potrojil, prav to pa je starostna skupina, ki v največji meri živi sama ali v skupinskih gospodinjstvih (domovi za starejše).
Tudi veliko tujih državljanov v Sloveniji živi samih. Pogosto gre za moške, ki so se priselili sami, torej brez družine, da bi se tu zaposlili. Samo v zadnjih desetih letih se je delež tujih državljanov med prebivalci podvojil.
Manj otrok v družinah
V štirih desetletjih se je povečal delež družin brez otrok (z 21 % na 30 %) in zmanjšal delež družin z dvema ali več otroki. Včasih je dva otroka imela vsaka tretja družina, danes vsaka četrta. Tudi delež velikih družin, kamor v Sloveniji štejemo družine s tremi ali več otroki, se je zmanjšal (z 10 % na 6 %). Delež družin z enim otrokom pa je ostal približno enak (37 % v 1981, 39 % v 2021). Povprečno število otrok v družinah z otroki se je zmanjšalo z 1,70 na 1,56.
Tudi povečanje deleža družin brez otrok je delno mogoče povezati s podaljševanjem življenja in staranjem prebivalstva: dandanes namreč več parov skupaj dočaka starost in tako dalj časa tvori družino.
Skoraj pol manj družin zakoncev z otroki
Leta 1981 so 63 % vseh družin predstavljale družine zakoncev z otroki. Tudi v 2021 je bil ta tip družine najpogostejši, a je predstavljal le tretjino vseh družin (34 %). Delež družin zunajzakonskih partnerjev z otroki je v štirih desetletjih narasel z 1 % na 13 %, delež enostarševskih družin pa z 14 % na 23 %.
Gre za odsev sprememb v družbi. Te se kažejo denimo tudi v naraščanju deleža otrok, rojenih zunaj zakonske zveze: leta 1980 se je neporočenim materam rodil vsak sedmi ali osmi otrok, medtem ko se od leta 2007 naprej zunaj zakonske zveze rodi več kot polovica otrok.
Podobne družbene spremembe je zaznati v povečanju deleža družin zunajzakonskih partnerjev brez otrok: leta 1981 jih je bilo 1 %, leta 2021 pa 5 %.
Simbol
Mednarodni dan družine predstavlja simbol srca, ki se razteza navzgor in tvori streho hiše. Srce je nato vgravirano v zeleni krog, ki pomeni, da je družina središče družbe in zagotavlja stabilno bivališče za podporo ljudem vseh starosti. Z leti so prazniki navdihnili različne države, da ustvarijo svoje simbole za družinski dan in podprejo dogodke za ozaveščanje v skupnosti, ki opozarjajo na vprašanja, ki zadevajo družine v sodobnem času.
