Mednarodni dan gasilcev

4. maja obeležujemo mednarodni dan gasilcev. To je dan, ko ima tudi god zavetnik gasilcev, sv. Florjan.

Zgodovina:

Ogenj, ki je človeka spremljal od samega začetka, mu svetil ter ga grel, je veljal  za njegovega velikega dobrotnika, hkrati pa tudi za najhujšega sovražnika, saj so v ognju lahko izginila tako skromna naselja kot velika mesta.

V preteklosti je bil človek šibak, tako rekoč golorok, saj mu ogenj zaradi vročine, ni pustil blizu.

Vse to je ljudi privedlo k resnemu razmišljanju o boljši obrambi pred ognjem. Karel Veliki je leta 803 izdal odredbo o Nočnih stražah, Požarni redi, ki so natančno določali delo, ki so ga morali ljudje opravljati ob izbruhu ognja, pa so se razširili nekoliko kasneje.

PRVI POŽARNI BRAMBOVCI NA SLOVENSKEM

Ustanovitev prvih društev je omogočilo šele tako imenovano ustavno obdobje, ko sta leta 1860 izšla cesarjev manifest in diploma o ureditvi notranjih državnopravnih odnosov monarhije. Naslednje leto je bil razglašen še februarski patent, ki je uredil volilni sistem ter omogočil politično in kulturno delovanje.

Leta 1867 je po vojnah s Prusijo in Italijo, ki ju je Avstrija izgubila, nastala dvojna monarhija Avstro-Ogrska. Njen državni zbor je sprejel med drugim zakon o pravici združevanja (o društvih in političnih društvih), zakon o pravici zborovanja in zakon o splošnih pravicah državljanov. V takih družbenopolitičnih razmerah je nastajala tudi nova oblika “požarne brambe” in gasilske organizacije, v kateri so se zrcalile takratne razmere na Slovenskem. Prve požarne brambe na Kranjskem in Primorskem so bile pretežno slovenske, na Štajerskem in Koroškem pa nemške.

Po ustanovitvi prvih gasilskih društev v Metliki, Ljubljani, na Ptuju in v Laškem, se je ideja prostovoljnega gasilstva širila po vseh slovenskih deželah. Večina društev je nastala največkrat po večjih in manjših požarih, pri katerih so bili ljudje brez moči in nesreče niso mogli ne preprečiti niti omejiti. Uspešne akcije prvih požarnih obramb, so spodbudile tudi druge, da so resno prijeli za delo, zbrali članstvo in sredstva za nakup orodja in opreme. Do leta 1881 je bilo na Slovenskem (brez Koroške) ustanovljenih 39 gasilskih društev, do leta 1914 pa več kot 380.

GASILSKA DRUŠTVA, POVEZANA V ENOTNO ORGANIZACIJO

Gasilska društva so se že kmalu po ustanovitvi povezovala v deželne zveze. V naših deželah je v času do 1. svetovne vojne delovalo 8 gasilskih zvez, po propadu Avstro-Ogrske in ustanovitvi Kraljevine SHS, pa so nastale nove možnosti za uresničitev enotnega slovenskega gasilstva. 1. julija 1919 je bila v Ljubljani ustanovljena Jugoslovanska gasilska zveza Ljubljana (JGZ), ki je delovala vse do 2.svetovne vojne, ko je bila razpuščena. Po vojni pa je bila 2. oktobra 1949 ustanovljena Gasilska zveza LR Slovenije.

Nekaj številk:

• V Sloveniji je zaposlenih več kot 1.100 gasilcev, v prostovoljnih vrstah jih je okoli 163.000.
• Prostovoljna gasilska društva imajo več kot 30.000 gasilk.
• Prostovoljnih gasilskih enot je več kot 1.300.
• V Sloveniji je 15 javnih gasilskih zavodov, 4 letališke gasilske enote in 6 prostovoljnih gasilskih društev s poklicnim jedrom.
• Med poklicne gasilske enote sodi tudi več kot 24 gasilskih enot v zasebnem sektorju in v industriji.
• Okoli 640 poklicnih gasilcev je zaposlenih v javnem sektorju, nekaj čez 500 pa v zasebnem sektorju – na letališčih in v industriji.
• Največ poklicnih gasilcev je v ljubljanski regiji in na Gorenjskem, nekoliko manj jih je na Štajerskem in v Prekmurju.
• Kadrovsko najmočnejša je Gasilska brigada Ljubljana, ki šteje okoli 30 poklicnih gasilcev na izmeno. Sledi ji drugo največje mesto Maribor. Na Ravnah na Koroškem in v Sežani imajo po 3 poklicne gasilce na izmeno.

Področja dela gasilcev

• Gašenje požarov in ukrepanje ob eksplozijah,
• ukrepanje ob onesnaženju in nesrečah z nevarnimi snovmi,
• tehnična reševanja,
• reševanja na vodi in iz vode,
• pomoč v gorah, ob naravnih nesrečah, motnjah oskrbe in poškodbah objektov,
• izobraževanje in usposabljanje,
• gasilska tekmovanja,
• tekoče informiranje gasilske in druge javnosti o aktualnih zadevah na področju gasilstva in požarnega varstva na spletu,
• preventivna dejavnost: izdaja propagandno-preventivnega gradiva,
• izdaja revije Gasilec, izdaja Letnega gasilskega priročnika,
• gasilske godbe, pevski zbori in skupine.