Svetovni dan hrane

»Boljša proizvodnja, boljša prehrana, boljše okolje in boljše življenje«

ZGODOVINA:

16. oktobra 1945 je bila v okviru Združenih narodov ustanovljena svetovna organizacija za hrano in kmetijstvo FAO (Food and Agriculture Organization), tako da letos obeležujemo že 76. obletnico delovanja te organizacije in zato vsako leto na ta dan praznujemo SVETOVNI DAN HRANE, LETOS 41tič. Različni dogodki in prireditve svetovnega dneva hrane se obeležijo v več kot 150 državah sveta in je ta dan eden od najbolj množično obeleženih dni v okviru Združenih narodov.

Svetovni dan hrane nam ponuja priložnost, da se opozori na stisko več kot 820 milijonov kronično podhranjenih ljudi na svetu. Kar 151 milijonov otrok na svetu, mlajših od 5 let, je podhranjenih, kar pomeni, da nimajo možnosti in nikoli ne bodo dosegli primernega fizičnega in kognitivnega razvoja. Po drugi strani pa se po podatkih FAO več kot četrtina svetovnega prebivalstva (1,9 milijarde) sooča s problemom prekomerne hranjenosti in debelosti.

V okviru FAO se je Svetovni prehranski vrh zavzel, da se bo do leta 2030 po vsem svetu odpravilo lakoto.

Na svetu se proizvede dovolj hrane za vsakogar, vendar odpraviti lakoto pomeni, da bo hrana prišla v roke in usta vseh tistih, ki jo zares potrebujejo – predvsem revnim, izoliranim skupinam, etničnim manjšinam, ki živijo na robu ekonomskega in socialnega stanja, žrtvam vojne in žrtvam naravnih nesreč.

SLOVENIJA:

Potrošniki že čutimo posledice podnebnih sprememb in večjega tveganja za zdravje zaradi povečanih ravni izpušnih plinov v ozračju. Zaradi naraščanja cen hrane, energije in transporta se povečujejo življenjski stroški, preskrba s hrano je ogrožena, posledično pa si več kot tri milijarde ljudi, kar je skoraj 40 odstotkov svetovne populacije, ne morejo privoščiti zdrave prehrane,” so ob dnevu hrane, 16. oktobru, zapisali pri Zvezi potrošnikov Slovenije (ZPS).

Vse več je prekomerne telesne mase in debelosti, hkrati pa si tri milijarde ljudi na svetu ne morejo privoščiti zdrave prehrane, so navedli svojevrsten paradoks.

Povprečen Slovenec poje 88 kilogramov mesa na leto

Poraba mesa v svetu iz leta v leto narašča. Živinoreja, posebno govedoreja, je velik onesnaževalec okolja, zato je treba zmanjšati porabo mesa, predvsem rdečega. Po podatkih Statističnega urada RS (Surs) je leta 2020 povprečen prebivalec Slovenije porabil 88 kilogramov mesa.

Na ZPS-ju svetujejo, da bi omenjeno količino lahko zmanjšali, če ne bi vsaj en dan ali dva v tednu jedli mesa, namesto tega pa bi raje posegli po stročnicah, sojinih izdelkih, čičeriki, grahu in leči, ki imajo manjši ogljični odtis. Priporočajo tudi ribe, te naj bodo na jedilniku enkrat do dvakrat tedensko, rdeče meso pa naj zamenjamo s perutninskim. Svetujejo tudi premišljeno nakupovanje hrane, da bomo čim bolj zmanjšali zavržke hrane v lastnem gospodinjstvu.

Nasveti NIJZ-ja za uravnoteženo prehranjevanje:

Zavržena hrana:

Prebivalec Slovenije je v 2020 zavrgel povprečno 1,3 kg hrane na teden, v celem letu pa 68 kg. Po oceni je bilo v odpadni hrani 39 % užitnega dela, tj. takega, ki bi ga, s pravilnim odnosom do hrane ter z nekaj iznajdljivosti lahko preprečili ali vsaj zmanjšali. 61 % odpadne hrane pa je bil v običajnih razmerah neužitni del, tj. takšen, ki se ga navadno ne da zmanjšati (kosti, olupki, lupine ipd.).

Polovica (50 %) odpadne hrane, nastale v 2019, to je skoraj 69.900 ton, je izviralo iz gospodinjstev, skoraj tretjina (31 %) oz. 44.400 ton iz gostinstva in drugih dejavnostih, v katerih se streže hrana (npr. iz šol, vrtcev, bolnišnic, domov za ostarele), desetina (10 %) ali približno 14.450 ton iz distribucije in trgovin z živili (zaradi poškodb pri transportu, nepravilnega skladiščenja, pretečenega roka uporabe), malo manj kot desetina (9 %) oz. nekaj več kot 12.100 ton pa iz proizvodnje hrane (vključno s primarno proizvodnjo hrane).

Spoštujmo torej hrano in tiste ki jo pridelujejo!