Svetovni dan stranišč: kje imamo najlepše?
Ja, zdaj ima pa res vsaka stvar že svoj dan kajne? A svetovni dan stranišč ni dan kar tako. Organizacija World Toilet je 19. november razglasila za svetovni dan stranišč že leta 2001. Vsako leto znova na ta dan opozarjajo na sanitarne razmere po svetu, ki še vedno predstavljajo kar veliko težavo.
Menda so prvo stranišče imeli na Kreti že pred več kot 2800 leti. Stranišče z vodo pa se je znova pojavilo leta 1596, ko ga je Anglež sir John Harrington, krščenec kraljice Elizabete I., izdelal zanjo, vendar ga ni hotela uporabljati. Ljubše ji je bilo prenosno stranišče s pokrovom in ročaji, ki je bilo prekrito z rdečim žametom in čipko. Šele čez dobrih dvesto let je prišlo stranišče s splakovalnikom v širšo uporabo.
Ocenjuje se, da še vedno 3,6 milijarde ljudi živi brez ustreznih sanitarij. Slabe sanitarne razmere onesnažujejo vire pitne vode, reke, plaže in živilske pridelke, kar širi smrtonosne bolezni zlasti v najrevnejših skupnostih. Po svetu več otrok umre zaradi driske, posledice slabih sanitarnih pogojev, kot zaradi HIV, malarije in ošpic skupaj.
V Sloveniji ima po podatkih Statističnega zavoda Republike Slovenije 98 % stanovanj stranišče v stanovanju, še vedno pa skoraj 50.000 prebivalcev stanuje v prebivališčih z zunanjim straniščem.
No, ob dnevu stranišč društvo za kronično vnetno črevesno bolezen od leta 2009 izvaja akcijo Naj javno stranišče. Akcija je namenjena osveščanju javnosti o pomenu in urejenosti stranišč in kot informacija članom ter nečlanom društva, kje v obiskanih občinah in bencinskih črpalkah ob avtocestah v Sloveniji imamo možnost dostopa do stranišča.
Komisija društva je med akcijo prevozila 4063 kilometrov in ocenila javna stranišča na 158 lokacijah po vsej Sloveniji. Preverila je, kakšno je stanje javnih stranišč v 11 mestnih občinah, 84 ostalih občinah ter 56 bencinskih servisih ob avtocestah. Ocenjevala je dostopnost, označenost dostopa, urejenost, število sanitarij, sanitarije za invalide, opremo in higienski material.
Priznanje Naj javno stranišče za leto 2021 v kategoriji mestnih občin je prejela Mestna občina Ptuj z doseženimi 4,75 točkami od 5,00 možnih. V kategoriji ostalih občin je zmagala Občina Krško s 4,98 točkami, v kategoriji bencinskih servisov pa Bencinski servis Petrol Mlake, smer Italija, s 4,14 točkami. Podelili pa so tudi straniščno metlico, in sicer za najslabše urejena javna stranišča. Med mestnimi občinami jo je dobila Mestna občina Nova Gorica, ki je zbrala le 2,45 točke. V kategoriji ostalih občin je straniščno metlico dobila Občina Vrhnika, med bencinskimi servisi pa Bencinski servis OMV Lukovica, smer Ljubljana.
Ponekod javnih stranišč sploh ni
Je pa komisija obiskala tudi kraje, kjer je ugotovila, da javnih stranišč sploh nimajo. V Savinjski regiji so to občine Podčetrtek, Šmarje pri Jelšah, Vojnik, Zreče, Mozirje in Šoštanj. Tem občinam je komisija podelila zidak, za spodbudo, naj uredijo javna stranišča.
Perforacija toaletnega papirja je bila patentirana pred 130 leti!
»Naj se ve, da sem jaz, Seth Wheeler, /…/ izumil nove in uporabne izboljšave zavitkov toaletnega papirja. Narejen je tako, da so ločnice med lističi izmenično iz vzporednih črt, ki potekajo po celotni rolici. Pri potegu se sila preusmeri na povezane točke lističev, s čimer nastanejo prečne napetosti, ki odtrgajo posamičen listič.«
To je del patentne prijave, ki jo je Američan Seth Wheeler leta 1891 predložil ameriškemu patentnemu uradu, ki mu je patent pozneje tudi podelil.
Od tedaj je minilo že 130 let, papir pa še vedno trgamo na način, kot si ga je zamislil izumitelj.
Ob tem pa poglejmo še podatke SURS-a o stanovanjih, kjer imajo stranišče zunaj. Največ takšnih je v prekmurski statistični regiji: 5-odstoten (5.200). Občine z najvišjimi deleži prebivalcev, ki so živeli v stanovanjih brez notranjega stranišča, so bile Hodoš (70 ali 24 %), Gornji Petrovci (240 ali 12 %) in Zavrč (170 ali 12 %). V gorenjski statistični regiji so bile razmere s tega vidika najugodnejše; tam je v 2018 v stanovanjih brez notranjega stranišča živelo 2.400 ali 1 % prebivalcev.
