Svetovni dan Zemlje
Zemlja je planet, na katerem živimo. Po oddaljenosti od Sonca je 3., po velikosti pa 5. planet Sončevega sistema. Je edini prostor v vesolju, za katerega je potrjeno, da na njem obstaja življenje.
Svetovni dan Zemlje, ki ga že več kot po stoletja obeležujemo 22. aprila, letos poteka s pobudo, da moramo investirati v naš planet. Svetovni dan zemlje v svojem sporočilu nagovarja vsakega izmed nas. »To je trenutek, ko lahko spremenimo vse. Zdaj je čas za neustavljiv pogum. Skupaj moramo vlagati v naš planet. Kajti zelena prihodnost je uspešna prihodnost«.
V Sloveniji bomo več kot 8 mesecev živeli v ekološkem dolgu. V organizaciji Global Footprint Network so izračunali: Če bi vsi na svetu živeli kot Slovenci, bi potrebovali več kot 3 planete v velikosti Zemlje.
Strokovnjaki pravijo, da so nujne spremembe
V Sloveniji bi morali poskrbeti za manjšo porabo energije v gospodinjstvih in prometu.
Da porabimo manj naravnih virov lahko:
– hodimo peš,
– se peljemo s kolesom,
– uporabljamo javni prevoz,
– varčujemo s pitno vodo,
– varčujemo z ogrevanjem.
Skoraj petina vseh emisij toplogrednih plinov v Sloveniji nastane v gospodinjstvih
Leta 2020 je v Sloveniji nastalo 8,5 tone emisij toplogrednih plinov v ekvivalentu CO2 na prebivalca oziroma skupno skoraj 18 milijonov ton. Od tega jih je 81,9 % ali 14,7 milijona ton izviralo iz proizvodnih in storitvenih dejavnosti, 18,1 % ali 3,3 milijona ton pa iz gospodinjstev, pri čemer se razmerje v zadnjem desetletju ni pomembneje spreminjalo. Od leta 2017 sicer emisije v obeh primerih rahlo upadajo in so se skupno v obdobju 2017–2020 zmanjšale za 6,5 %.
Prebivalec Slovenije v povprečju porabil 58,2 m3 vode
Večino vode za javni vodovod v Sloveniji načrpamo iz podzemnih vodnih virov – v letu 2020 je bilo iz teh virov načrpanih 165 milijonov m3 vode ali 97,6 % vse vode, pri čemer so izgube v omrežju znašale 47 milijonov m3 ali 27 % vse vode, načrpane za javni vodovod. Poraba vode na prebivalca je v tem letu znašala 58,2 m3.
Količina odloženih odpadkov se v Sloveniji zmanjšuje
V letu 2020 je v Sloveniji nastalo nekaj več kot 1 milijon ton komunalnih odpadkov, kar pomeni, da je vsak prebivalec v tem letu proizvedel povprečno 489 kilogramov komunalnih odpadkov oziroma za 137 kilogramov več kot v letu 2011. V obdobju 2011–2020 se je povečal delež ločeno zbranih komunalnih odpadkov (iz 32,5 % na 72,2 %) in zmanjšala količina komunalnih odpadkov, odloženih na komunalnih odlagališčih: iz 204 kilogramov na prebivalca v letu 2011 na 31 v letu 2020. V tem letu je nastalo tudi 68 kilogramov odpadne hrane na prebivalca.
Število vozil na električni in hibridni pogon se povečuje
V Sloveniji je bilo konec leta 2020 1.170.690 registriranih osebnih vozil, kar je za 10,3 % več kot v letu 2011. Ob tem se v zadnjih letih povečuje število vozil na električni in hibridni pogon: leta 2020 je bilo prvič registriranih 1.838 vozil na električni pogon (kar je za 134,1 % več kot v letu 2019) in 3.379 vozil na hibridni pogon (kar je za 26,0 % več kot leto prej). Število vseh električnih vozil se je v primerjavi z letom prej povečalo za 83,7 %, število vozil na hibridni pogon pa za 38,4 %. Prve registracije električnih vozil so zajemale 2,3-odstotni, hibridnih pa 4,2-odstotni delež vseh na novo registriranih vozil v tem letu.
Okoljski davki znašali 1.309 mio. EUR
Z okoljskimi davki je bilo leta 2020 v proračunu RS zbranih 1.309 milijonov EUR, kar je za 18,4 % manj kot leto prej in 2,6 % več kot leta 2011. Največji delež okoljskih davkov so predstavljali davki na energijo: plačanih je bilo za 1.060 milijonov EUR davkov na energijo (81,0 % vseh okoljskih davkov), medtem ko so davki na promet v tem letu znašali 192 milijonov EUR (14,7 %), davki na rabo naravnih virov 32 milijonov EUR (2,4 %), davki na onesnaževanje pa 25 milijonov EUR (1,9 %).
412 mio. EUR investicij za varstvo okolja
Za varstvo okolja je bilo v Sloveniji leta 2020 namenjenih 412 milijonov EUR investicij, kar je za 46 % več kot leta 2011. Največ investicij je bilo na področju varstva zraka in klime (200 milijonov EUR); ta vrednost se je od leta 2011 dvignila za 38 %. V obdobju 2011–2020 so se najbolj, za 130 %, povišale investicije za ravnanje z odpadki, in sicer iz 38 na 87 milijonov EUR.
Kaj lahko stori vsak od nas?
Pogozdovanje
Pogozdovanje je eden najpomembnejših in najbolj dostopnih načinov, kako lahko ljudje prispevajo k reševanju izzivov podnebnih sprememb. Pogozdovanje lahko stabilizira zemljišča pred erozijo ali naravnimi nesrečami, izboljša zdravje tal in napajanje podtalnice, spodbuja avtohtono in endemično favno ter zagotavlja gospodarski razvoj bližnjih skupnosti.
Pomagajte zaščiti opraševalce pred nevarnimi pesticidi
Opraševalci so ključnega pomena za globalno proizvodnjo hrane in prehransko varnost. Brez opraševalcev bi številna živila, od katerih smo odvisni, postala redka, kar bi ogrozilo življenje na našem planetu. Poročila čebelarjev in znanstvene raziskave ocenjujejo dramatičen upad populacij čebel po vsem svetu. Nedavna študija je pokazala, da se je v zadnjih treh desetletjih biomasa letečih žuželk zmanjšala za 76 %.
Zasadite vrt za opraševalce
S sajenjem avtohtonih rastlin v okolici svojega doma pomagajte živalim. S tem pomagate žuželkam in pticam zagotoviti hrano, zavetje in ustrezen habitat za razmnoževanje.
Izračunajte odtis hrane
Odtis hrane lahko izračunate na več načinov. Ne glede na to, kateri način izberete, vam lahko kalkulatorji za izračun prehranskega odtisa pomagajo razumeti, kako močno vaša izbira hrane vpliva na planet.
Ekološki vrt kot učilnica za otroke
Vse, kar moramo naučiti naslednje generacije, lahko naučimo na vrtu. Vrt za mlade je učilnica, ki se nenehno spreminja in omogoča spoznavanje, da je naš svet sestavljen iz zapletene mreže odnosov, in otroke uči, zakaj bi morali skrbeti za naše rastline, drug drugega in naš svet.
Regenerativno kmetovanje kmete spreminja v okoljske in družbene junake
Regenerativno kmetijstvo izboljšuje zdravje tal, predvsem s praksami, ki povečujejo organsko snov v tleh. To ne prispeva le k povečanju raznolikosti in zdravja talnih organizmov, temveč povečuje biotsko raznovrstnost nad in pod površjem tal, hkrati pa povečuje sposobnost zadrževanja vode in vezave ogljika v večjih globinah, s čimer se zmanjšujejo podnebju škodljive ravni CO2 v ozračju in izboljšuje struktura tal, da se prepreči civilizacijsko nevarna izguba tal, ki jo povzroča človek.
Pijmo vodo iz pipe, kjer je to možno.
Voda iz pipe je dobra, vedno sveža in zdrava, poleg tega pa s pitjem vode iz pipe namesto embalažirane vode z njo varčujemo (po nekaterih podatkih naj bi za izdelavo ene plastenke porabili tri litre čiste pitne vode) in ne povzročamo po nepotrebnem odpadkov.
