Tradicionalni slovenski zajtrk

V Sloveniji že nekaj let vsak tretji petek v mesecu novembru obeležujemo Dan slovenske hrane, ki ga šole in vrtci tradicionalno obeležijo s slovenskim zajtrkom. Letošnje leto je Organizacija Združenih narodov za prehrano in kmetijstvo (FAO) razglasila za Mednarodno leto sadja in zelenjave, z namenom poudariti to pomembno prehransko dobrino. Zato bo letošnji Tradicionalni slovenski zajtrk potekal pod sloganom »Zajtrk s sadjem – super dan!«.

Postreženih že skoraj 3 milijone zajtrkov

Projekt Tradicionalni slovenski zajtrk se je v desetletju obstoja dobro zasidral v prakso vrtcev in osnovnih šol, zavodov za vzgojo in izobraževanje otrok in mladostnikov s posebnimi potrebami ter drugih institucij oz. javnih zavodov. V desetih letih trajanja projekta Tradicionalni slovenski zajtrk je bilo tako postreženih med 2,5 in 3 milijoni zajtrkov.

Tradicionalni slovenski zajtrk je za otroke poseben »praznik«, saj se nanj pripravljajo z raznimi dogodki, samo doživetje zajtrka pa nadgrajujejo z izobraževanji o pomenu lokalne hrane, zdravega načina prehranjevanja, obiščejo jih tudi lokalni čebelarji. Na ta dan postrežejo tradicionalna živila zajtrka, kot so med, maslo, mleko, kruh, jabolka ali drugo sveže in suho sadje, sam projekt pa spodbuja, da po lokalnih živilih posežemo tekom celega leta in jih kupimo na najbližji kmetiji oziroma pri najbližjem pridelovalcu in zadrugi.

Podatki kažejo, da se vse več otrok in mladih ter starejših odraslih odloča za redno vsakodnevno zajtrkovanje, kar je zelo pohvalno. Še premalo pa se zavedamo pomena, da zajtrk sestavimo iz kakovostnih in zdravju koristnih živil, ki jih je mogoče najti v našem okolju. Sezonsko sadje in zelenjava iz lokalnega okolja, ki ju lahko vključimo v zajtrk, imata praviloma več vitaminov in posledično višjo hranilno vrednost, kar pripomore k višji hranilni vrednosti zajtrka, zaradi bližine pridelave pa se lahko izognemo pretirani uporabi kemijskih zaščitnih sredstev, zaradi manj transporta pa vplivamo tudi na manjši ogljični odtis. 

Z odločitvijo za nakup lokalne hrane, na kar nas opomnja Dan slovenske hrane, podpremo lokalnega kmeta, slovenska kmetijska in živilska podjetja ter zadruge in jim pri tem izrazimo naše spoštovanje do njihovega dela. Danes to postaja z ohranjanjem kulturne krajine vedno bolj pomemben del trajnostnih prehranskih prizadevanj. Zavedati se moramo, da trajnostne prehrane ne bomo uresničili, če ne bomo vzpostavili lokalne trajnostne oskrbe s hrano, ki bo podpirala uravnoteženo in zdravo prehranjevanje vsakega izmed nas.

V Sloveniji se v povprečju vsako leto zavrže okoli 68 kilogramov hrane na prebivalca. Od tega sta sadje in zelenjava po količini druga najbolj pogosto zavržena kategorija živil. K škodi, ki jo neupravičeno naredimo z zavrženo hrano, so najbolj pripomogle sodobne potrošniške navade ter globalna trgovina, z ustvarjanjem vse večjih razlik med revnimi in bogatimi. 

Zdrav zajtrk iz tradicionalnih slovenskih sestavin je mogoče pripraviti hitro in enostavno.

Ovseni kosmiči na mleku z mletimi lešniki

Sestavine:

• mleko z oznako »izbrana kakovost – Slovenija«
• slovenski ovseni kosmiči
• slovenski lešniki
• sol

V vrelo osoljeno mleko dodamo kosmiče in kuhamo 20 minut. Ko je kuhano, serviramo na krožnik in posujemo z mletimi lešniki. Po želji lahko tudi sladkamo. Serviramo toplo.