Zakaj je danes dovoljeno vse?
Praznik (norčavosti), ki to ni, je že leta 1713 razglasil francoski sončni kralj Ludvik XIV. Na ta dan naj bi si dvorni norček privoščil šalo na njegov račun, zaradi česar bi bil kralj skoraj ob krono. Nekateri strokovnjaki so prepričani, da začetki 1. aprila segajo še dlje v zgodovino in sicer v 16. stoletje, ko naj bi do tega prišlo po zamenjavi julijanskega koledarja z gregorijanskim in praznovanjem novega leta 1. januarja. Pred tem so namreč praznovali novo leto od 25. marca pa vse do 2. aprila.
Praznovanje so za nekaj mesecev prestavili, 1. aprila pa so se zato šalili na račun tistih, ki spremembe niso poznali. Za nos so jih potegnili tako, da so jim delili lažna darila. Spet drugi menijo, da gre pri praznovanju 1. aprila za ostanek običajev, ki so jih ljudje praznovali ob pomladanskem enakonočju. V 18. stoletju se je norčavost razširila na vso Evropo, na Škotskem in v Veliki Britaniji pa so potegavščine izvajali kar dva dni.
Že stari Rimljani so konec decembra praznovali Saturnalio. To je bil prav poseben dan, ko so si ljudje izmenjevali darila, sužnji so se pretvarjali, da so vladarji, dovoljene so bile šale na kraljev račun, vse skupaj pa je bilo začinjeno z veliko pijače in rajanja.
Iz Saturnalie se je razvili Festus Fatuorum, praznik, ki so ga praznovali predvsem v Franciji. Ker so na ta dan ljudje izvolili lažnega papeža in se norčevali iz cerkvenih uradnikov, je Cerkev prazniku nasprotovala.
Včasih so bile šale takšne, da so starši otroke pošiljali po ptičje mleko, bolšje noge, komarjevo mast in žabjo volno. Mojstri so svoje vajence pošiljali po škatle ravnih kljuk, progasto barvo ali dleto z mehkim koncem.
Legendarne šale:
1. Špageti rastejo na drevesih
Da, to šalo pogosto omenjamo, a res je bila duhovita za svoj čas. Bilo je davnega leta 1957, ko je britanska mreža BBC objavila 3-minutni posnetek, v katerem so predstavili čudovita drevesa iz italijanskega Ticinija, na katerih rastejo špageti. In potem je seveda stotine ljudi klicalo na BCC, kje lahko dobijo sadike.
2. Pingvini lahko letijo
BBC, drugi dober poskus. 1. april leta 2008. BBC objavi kratek posnetek v katerem pokažejo, da nekateri pingvini lahko letijo. Tudi do tropskega pragozda. Kasneje so razkrili, da so posnetek pripravili kot “making of” video sicer čisto nešaljivega dokumentarca o pingvinih.
3. Hamburger za levičarje
Poimenovali so ga Left-Handed Whopper. Oznanjen je bil leta 1998 v časniku USA Today, njegova posebnost pa je bila, da je imel ta hamburger za levičarje vse sestavine zarotirane za 180 stopinj. Verjamete, da so bili nekateri ljudje resnično razočarani, ko so prišli do krute realizacije, da so hamburgerji okrogli in da je Left-Handed Whopper v bistvu le klasični Whopper?
4. Instantna barvna televizija
Leta 1962 je švedska medijska hiša SVT, ki je tisti čas upravljala z edinim televizijskim programom v državi, gledalcem prek domnevnega strokovnjaka Kjella Stenssona sporočila, da lahko svoje črno-bele televizijske sprejemnike spremenijo v barvne. Stensson je demonstriral postopek – prek zaslona je navlekel najlonske nogavice. Gre za najbolj znano švedsko prvoaprilsko šalo.
5. Kremvax:
Uporabniki useneta (prednika interneta, kot ga poznamo danes) so leta 1984 dobili sporočilo, da se bo spletišču pridružila Sovjetska zveza. Ker so bili odnosi med Zahodom in Vzhodom zaradi morda največjega incidenta v hladni vojni po kubanski raketni krizi, simulacije Natovega jedrskega napada, tisti čas napeti kot struna, so številni omreženi Američani novico sprejeli kot grožnjo, ogromno se jih je celo odreklo usenetu. Kremvax velja za prvo pravo internetno potegavščino.
