Demenca – kako jo prepoznati?
Demenca je prepoznana kot ena izmed največjih zdravstvenih kriz 21. stoletja. Po svetu živi 50 milijonov bolnikov z Alzheimerjevo demenco. Do leta 2030 bo predvidoma dementnih že 82 milijonov ljudi, do leta 2050 pa kar 152 milijonov. Zaradi staranja prebivalstva se število bolnikov z demenco v svetu strmo povečuje.
V Sloveniji ocenjujemo število bolnikov z demenco na več kot 32.000, zanje pa skrbi 100.000 svojcev, zdravstvenih in socialnih delavcev.
Kako jo prepoznati?
Ljudje, ki so v vsakodnevnem stiku z dementno osebo, zato zgodnjih znakov bolezni največkrat ne prepoznajo, saj demenca niso samo motnje spomina. Pri 70-80 odstotkih bolnikov z demenco se pojavijo tudi spremembe v vedenju in doživljanju, zato se največkrat zgodi, da svojci poiščejo pomoč šele, ko se bolnik z demenco večkrat izgubi ali tava v okolici, se neprimerno vede ali postane agresiven.
Najpogostejši vedenjski in psihološki simptomi demence so:
- depresija
- motnje apetita
- anksioznost (neprijetno stanje vznemirjenosti, napetosti zaradi občutka ogroženosti, strahu brez stvarnega zunanjega razloga)
- halucinacije (vidne ali slušne zaznavne motnje)
- blodnje
- nespečnost
- razdražljivost
- socialno, osebnostno in družbeno nesprejemljivo vedenje
Eden najpogostejših začetnih znakov Alzheimerjeve bolezni je, da bolnik pozablja nedavno pridobljene informacije. Značilno je tudi, da človek pozabi pomembne datume ali dogodke ter večkrat postavi isto vprašanje.
Ljudje, ki živijo z demenco, se težko koncentrirajo in imajo težave pri razmišljanju, posebej pri razumevanju abstraktnih pojmov, kot so številke. Posledično imajo lahko težave pri plačevanju mesečnih računov ali težko sledijo kuharskemu receptu.
Ker se težko osredotočijo, za opravljanje običajnih nalog in opravil potrebujejo veliko več časa kot prej. Sprejemajo napačne odločitve, se na primer neprimerno oblečejo glede na vreme, dvignejo velike vsote denarja ali kupujejo stvari, ki jih ne potrebujejo. Težave imajo z upravljanjem financ, ampak se tega ne zavedajo.
Osebe z Alzheimerjevo boleznijo težko opravijo vsakdanje naloge, ki so sestavljene iz več zaporednih korakov, kot so: gospodinjska opravila, vožnja v znan kraj, priklic pravil igre pri najljubši igri … Ker z napredovanjem bolezni opravljanje nalog postaja vedno težje, jih sčasoma začnejo opuščati. Značilno za osebe z Alzheimerjevo boleznijo je tudi kopičenje stvari in hrane.
Ena od značilnosti bolnikov z demenco je, da težko sledijo pogovorom in se vanje vključujejo. Sredi pogovora se na primer ustavijo, ne vedoč, kako naprej, se ponavljajo in pogosto ne najdejo ustrezne besede ali izraza. Težave imajo pri pojmovanju izrazov za običajne predmete, kot so ročna ura, hlačnica … Težave imajo tudi pri črkovanju in pisanju.
5 dejavnikov za zmanjšanje tveganja za demenco
Rezultati britanske raziskave, v katero je bilo vključenih 2235 oseb, ki so jih spremljali 35 let, so izpostavili pet ključnih dejavnikov, s katerimi lahko najbolj zmanjšamo tveganje, da se bo demenca razvila:
- zdrava prehrana
- redna telesna vadba
- zdrava telesna teža
- nekadilstvo
- majhna količina zaužitega alkohola
Raziskava je pokazala, da imajo tisti, ki upoštevajo štiri od petih dejavnikov, kar 60 odstotkov manj možnosti, da zbolijo za demenco, pri čemer so telovadbo navedli kot najbolj ključen dejavnik.
Če ste posumili na demenco pri sebi ali svojcih, se najprej obrnite na svojega družinskega zdravnika. Na podlagi kliničnega pregleda, pogovora z bolnikom in/ali svojci ter preprostih testov (npr. test risanja ure ali kratek preizkus spoznavnih sposobnosti) bo zdravnik ustrezno ukrepal ali bolnika napotil k specialistu nevrologu ali psihiatru, če bo menil, da je potrebno.
Zgodnja diagnoza in pravočasno zdravljenje z zdravili lahko omilita simptome demence in upočasnita njen razvoj. Pravočasna obravnava omogoča tudi ustrezno načrtovanje prihodnosti in oskrbe, pri čemer lahko v zgodnji stopnji bolezni pri odločitvah sodeluje tudi sam bolnik.
