Zrava prehrana je ključ do boljšega in daljšega življenja
Kar dve tretjini odraslih pri nas ima prisotne dejavnike tveganja nezdravega življenjskega sloga (povišan krvni sladkor, povišan krvni tlak, nenormalne vrednosti krvnih maščob, prekomerna telesna teža…). To pa so glavni vzroki za bolezni srca in ožilja, pa sladkorne bolezni, debelosti in seveda tudi za prezgodnje umrljivosti. In veliko teh bolezni lahko preprečimo z našim načinom prehranjevanja.
Raziskava Nacionalnega inštituta za javno zdravje
Raziskava Z zdravjem povezan vedenjski slog (Countrywide Integrated Noncommunicable Diseases Intervention (CINDI) Health Monitor) je nastala kot del mednarodne pobude in ima najdaljšo tradicijo na področju javnozdravstvenega anketnega raziskovanja v Sloveniji. V letu 2016 je bila izvedena na reprezentativnem vzorcu 15.639 odraslih, starih od 25 do 74 let, sistematično pa se izvaja vsake štiri leta že od leta 2001 dalje.
Dnevno naj bi zaužili štiri do pet obrokov, vendar pa temu sledi le 2/5 odraslih. Pomembno vlogo ima zajtrk, saj nam da energijo za začetek dneva. Čeprav se je navada zajtrkovanja v zadnjem desetletju izboljšala, je zajtrk obrok, ki ga odrasli še vedno pogosto izpuščajo (43 % moških in 33 % žensk). Je pa treba pohvaliti starejše, ki se vse bolj pogosto odločajo za zajtrk.
Preveč soli. Več v glavi manj na krožniku bo bolje!
Prebivalci Slovenije zaužijemo v povprečju tudi dvakrat več soli, kot je še sprejemljivo (5 gramov). Tri četrtine soli zaužijemo z živilskimi izdelki, v ostalem pa z dosoljevanjem pri mizi. Pri zmanjševanju vnosa soli v prehrani prebivalcev Slovenije sta pomembni dve stvari: prva je vloga živilske industrije in ponudnikov prehrane s ponudbo zdravih izbir, druga pa naša ozaveščenost, da se zavedamo pomena zmernega vnosa soli za zdravje. »Pretirano uživanje soli lahko povzroča pri posameznih starejših in tistih s povišanim tlakom tveganje za srčni infarkt in druge srčno-žilne bolezni. Okus soli je mogoče nadomestiti z uporabo naravnih začimb in dišavnic, na manj slan okus pa se lahko privadimo že v osmih tednih. Sol je pomemben vir joda, zato se svetuje izbira jodirane soli« je povedala dr. Urška Blaznik z NIJZ.
Pazite tudi pri maščobah.
Na ustrezen vnos maščob lahko vplivamo tako z izbiro manj mastnih živilskih izdelkov kot z uporabo ustreznih maščob in postopkov pri pripravi hrane. Čeprav dve petini prebivalcev dnevno uporabljata priporočena rastlinska olja, pa še vedno tedensko ali pogosteje uporablja svinjsko mast četrtina prebivalcev, prav toliko tudi klasično ocvrte jedi.
Posebej pozorni moramo biti na skrite maščobe v živilih (klobase, paštete, mesni pripravki in podobno) in na nasičene maščobe v nekaterih rastlinskih maščobah (kokosova, palmina, kakavova), zato njihovo redno uživanje ni primerno.
Ravno prav mesa, preveč mesnih izdelkov in premalo rib
Zadostno uživanje kakovostnih beljakovinskih virov je pomemben predvsem za razvoj in vzdrževanje mišično-skeletnega sistema. Še posebej naj bi bili pozorni na zadostno uživanje mladi, nosečnice, starejši in tisti, ki so bolj telesno dejavni. Kakovostni viri beljakovin so ribe, puste vrste mesa, mlečni izdelki, stročnice ter jajca. Zaužijemo sicer dovolj mesa, vendar preveč mesnih izdelkov in premalo rib (le tretjino priporočene količine). Mesni izdelki imajo lahko zaradi predelave večje vsebnosti slabših maščob, soli in aditivov, kljub temu pa jih 4-krat na teden ali pogosteje uživa kar 16 % prebivalcev, največ moški in mlajši odrasli. Namesto mesnih izdelkov bi morali zaužiti zlasti več rib, saj jih 1-krat na teden uživa le slaba tretjina prebivalcev.
