Zdravje

SLUŠNI APARATI: MOST NAZAJ DO LJUDI

Ko pred očmi zaplešejo črke in ko recept za najljubše čokoladne piškote postane le še zamegljena čačka, vemo, da je čas za obisk okulista. Brez večjih težav si izberemo korekcijska očala in na koncu postanejo še pravi modni dodatek. Zakaj potem, ko ne slišimo več čivkanja ptičkov in ko je glasnost na televizijskem sprejemniku privita na maksimum, ne priznamo, da slabo slišimo. Namesto da bi odšli po slušni aparat in spet lahko normalno zaživeli, se raje izoliramo, spravljamo ob živce sebe in vse okoli nas.

BeFunky sample 65 2

»Že od nekdaj je veljalo, da če imaš očala, si pameten, če pa ne slišiš oziroma imaš slušni aparat, si pa neumen. In to še prevečkrat velja tudi danes,« pojasnjuje Karmen Kopušar, tolmačka Slovenskega znakovnega jezika. Problem nastane, saj se posameznik, ki slabše sliši, napačno odzove in napačno odgovori, ker ni slišal, kaj ga je nekdo vprašal. Zaradi tega lahko izpade čuden, neumen in od tod izhaja stigma. Stereotipno velja, da so ljudje, ki imajo očala, bolj učeni, saj naj bi imeli očala, ker veliko berejo.

Izgubljanje sluha je naravno in je del staranja, a se navadno razvija počasi, več let. Pomembno je, da si poiščemo pomoč takoj, ko to zaznamo, ali nas kdo opozori, saj s tem ohranimo nivo sluha, ki ga še imamo. Dlje časa kot posameznik odlaša s to odločitvijo, slabše sliši in težje se na zvok nazaj navadi. Slušni aparati so bili včasih veliko bolj vidni in analogni, zato so se ljudje težje odločali zanje. Danes se lažje in večkrat, saj je tudi ponudbe več. Vsak lahko najde slušni aparat zase, kar se tiče barve, velikosti in uporabnosti.

Hrup in staranje sta najpogostejša razloga za naglušnost. Pri približno 16% Evropejcev je stopnja naglušnosti tako visoka, da je komunikacija v vsakodnevnem življenju otežena. 

kako vemo da slabse slisimo grafika

Naglušnost močno oteži sporazumevanje z okolico in lahko ljudi vodi v socialno izolacijo, depresijo, poveča se nervoza in živčnost pa tudi tveganje za demenco. Kako do slušnega aparata?

Posameznik, ki zazna da slabše sliši, mora najprej obiskati svojega osebnega zdravnika, ki ga nato napoti v ORL specialistično ambulanto, kjer mu točno izmerijo stopnjo izgube sluha. Na osnovi tega izvida, gre nato v slušni center, kjer si izbere slušni aparat.


Mnogi ne vedo, da lahko dobiš slušni aparat na preizkušnjo, pojasnjuje tolmačka SZJ. Posameznik ima možnost, da testira več slušnih aparatov. V slušnem centru mu svetujejo, kateri je najbolj primeren, in ga seznanijo s ceno, nato pa se ga lahko preizkuša vsaj 14 dni. Včasih je potrebno preizkusit tudi 5 ali 6 aparatov, da najdeš primernega, ali celo obiskati več slušnih centrov. V vsakem primeru pa je nujno potrebno, da najdeš takega, ki ti ustreza in se ne smeš pustiti prepričati v nasprotno, iz svojih izkušenj pojasnjuje Kopušarjeva. Do določenega zneska aparat pokrije ZZZS, če pa želiš bolj kvalitetnega, ki pa je zato dražji, moraš znesek doplačati. »Včasih so ta doplačila zelo visoka ampak nepotrebna,« še dodaja. Ni nujno da potrebuješ tega, ki ga je treba doplačati, tudi tisti brez doplačila, so že zelo dobri. Cilj je, da najdeš takega, ki ti ustreza, za kar pa je potrebno tudi nekaj potrpežljivosti. 

Oblika je še najmanj pomembna, bolj pomembno je, kakšno opremo ima slušni aparat. Je kot računalnik, znotraj ima shranjeno vso mehanizacijo. Danes so digitalizirani in zaznajo kje si, znižujejo zunanje zvoke in dražljaje, niso več veliki, okorni in piskajoči. Do piskanja pride samo, če ne tesnijo ušesni vložki oz. če postanejo trde cevke ki povezujejo ušesni vložek z aparatom. Je pa res, da tako kot si vsak dan obrišemo korekcijska očala, je potrebno čistiti tudi slušne aparate. Prav tako je treba kdaj pa kdaj na servis v slušni center – podobno kot očala vsake toliko nesemo v optiko, da nam jih naravnajo in privijejo. 

Naučiti se je treba poslušati

Ko z aparatom spet (za)slišite, morate pustiti možganom, da se navadijo na vse »nove« zvoke. Zato je pomembno, da imate aparat najprej na preizkušnji. Uho se odvadi poslušanja številnih zvokov, nato pa sliši vse »pozabljeno«. Petje ptic, ko nekdo podrsa po tleh, ko nekomu kaj pade iz rok …  ponovno poslušanje je proces, ki traja nekaj časa. Ampak ostanite potrpežljivi in vztrajajte!

Stigma glede sluha in slušnih aparatov ostaja, a je manjša. Vse več ljudi se odloča za aparate in se s tem razbremeni številnih čustvenih, družbenih in komunikacijskih stisk. Po mnenju tolmačke Karmen Kopušar bi bil velik korak k temu, da bi bili gluhota in naglušnost bolj sprejeti v družbi to, da ljudje svojih aparatov ne bi tako skrivali – da bi se odločali za barvne slušne aparate in bi jih s ponosom nosili v ušesih. Tako bi jih opazila tudi okolica, ki bi ugotovila, koliko ljudi ima v resnici težave s sluhom, in slušnih aparatov se ne bi več tako »bali«.

Prikaži Več

Podobni članki

Back to top button