Stres in staranje

Stres je del življenja v vseh starostnih obdobjih. Tako mladi kot stari se morajo soočiti s težkimi preizkušnjami in premagovati ovire. Medtem ko sprva trudimo zgraditi kariero, doseči finančno varnost ali žonglirati z delovnimi in družinskimi zahtevami, se ob staranju soočimo s slabšim zdravjem ali pomanjkanjem financ – ali preprosto z izzivi kako ohraniti svojo neodvisnost. Na žalost se s staranjem sposobnost prilagajanja na stres zmanjšuje, vendar ostaja delno prilagodljiva s spremembami življenjskega stila. Vendar pa ni treba popuščati stresu samo zato, ker niste več mladi.

Kaj je tisto, kar “Uspešnim starejšim” da kvalitetno življenje v poznih letih? Običajno to, da ostanejo povezani s prijatelji in družino, telovadijo in ostanejo aktivni, predvsem pa najdejo načine za zmanjšanje in obvladovanje stresa v svojem življenju.

Alarm za stres

Naravna posledica homeostaze je preživetje. Tisti, ki ohranjajo homeostazo, bodo še naprej uspešni, v nasprotju s tistimi, ki  homeostazo ne uspevajo vzdrževati in jih že majhni stresni dejavniki vodijo v bolezen. 

Stres je čustveni, duševni, telesni in vedenjski odgovor posameznika na morebitno škodljiv stresni dejavnik (stresor). Ta pa je še posebej obdavčljiv za starejše ljudi. Učinki fizičnega stresa so jasni. Ko ljudje dosežejo starost, se rane celijo počasneje, prehlada pa se veliko težje znebijo. Srce, staro 75 let, se lahko počasneje odziva na zahteve vadbe. In ko 80-letnica vstopi v hladen prostor, bo trajalo zelo dolgo, da se bo njena telesna temperatura prilagodila.

Čustveni stres je bolj subtilen, vendar pa, če je kroničen, so lahko posledice škodljive. V kateri koli starosti smo, se v možganih, ko smo pod stresom, sproži alarm, ki sprošča potencialno škodljive hormone, kot sta kortizol in adrenalin. V idealnem primeru možgani izklopijo alarm, ko stresni hormoni postanejo previsoki.

Stresni hormoni kratkoročno zagotavljajo energijo in osredotočenost, vendar lahko preveč stresa v daljšem časovnem obdobju poruši notranjo homeostazo. Preobremenitev stresnih hormonov je povezana z mnogimi zdravstvenimi težavami, vključno s srčnimi boleznimi, visokim krvnim tlakom in oslabljenim imunskim sistemom. Za starejše ljudi, ki že imajo povečano tveganje za te bolezni, je obvladovanje stresa zato še posebej pomembno.

Sčasoma lahko možgani počasi izgubijo svoje sposobnosti pri uravnavanju ravni hormonov. Posledično starejši ljudje, ki so zaskrbljeni in anksiozni, ponavadi proizvajajo večje količine stresnih hormonov, alarm pa se ne izklopi tako hitro. Študije dokazujejo, da so ženske v starosti še posebej dovzetne za preobremenitev stresnih hormonov. Trdijo tudi, da je vpliv starosti na raven kortizola pri ženskah skoraj trikrat močnejši kot pri moških.

Pretok stresnih hormonov lahko še posebej slabo vpliva na starejše možgane na splošno. Po poročilu kalifornijske univerze v San Franciscu lahko dodaten kortizol skozi leta poškoduje hipokampus, del možganov, ki je ključnega pomena za shranjevanje in pridobivanje spomina. Več študij je pokazalo, da je visoka raven kortizola povezana s slabim spominom, zato bi lahko določene trenutke pozabljivosti v starosti pripisali stresu. Leta čustvenih stisk lahko celo povečajo tveganje za Alzheimerjevo bolezen. 

Stres pospešuje staranje

Zaradi stresa se človek ne počuti samo starejšega. V resnici dejansko lahko pospeši staranje. Študija, objavljena v zborniku National Academy of Sciences, je pokazala, da lahko stres doda leta posameznim celicam imunskega sistema. Študija se je osredotočila na telomere, kape na koncu kromosomov. Kadar se celica deli, se telomere v tej celici nekoliko skrajšajo, časovna ura pa teče dalje. Ko telomere postanejo prekratke, se čas izteče: celica se ne more več deliti ali dopolnjevati. To je ključni proces staranja in eden od razlogov, zakaj ljudje ne morejo živeti večno.

Raziskovalci so preverili telomere in raven stresa pri 58 zdravih ženskah pred menopavzo. Rezultat je osupljiv: celice imunskega sistema žensk, ki so bile pod visokim stresom, so se v povprečju postarale za dodatnih 10 let. Študija sicer ni pojasnila, kako stres dodaja leta celicam, ki sestavljajo imunski sistem. Avtorji študije pojasnjujejo le, da “natančni mehanizmi, ki povezujejo um s celico, niso znani.” Njihova teorija pa pravi: stresni hormoni bi lahko nekako skrajšali telomere in skrajšali življenjsko dobo celic. 

Obvladovanje stresa: pravi izvir mladosti?

Dobra novica je, da lahko tisto, kar vemo o stresu in staranju, uporabimo na sebi. Naučite se obvladovati in zmanjšati stresno obremenitev in imeli boste boljše možnosti za dolgo in zdravo življenje.

Ohranjanje pozitivnega pogleda na življenje je eden od glavnih ključev. Študije so pokazale, da ljudje, ki se dobro počutijo in sprejemajo staranje kot del normalnega procesa življenja, živijo približno sedem let in pol dlje od ljudi, ki vedno vidijo le »kozarec napol prazen«.. Raziskovalci pravijo, da se lahko ljudje s pozitivnejšim odnosom bolje spopadajo s stresom in imajo močnejšo voljo do življenja.

Biti blizu prijateljev in družine je odličen način za zmanjšanje stresa. Kot poroča Ameriško psihološko združenje, lahko socialna podpora pomaga pri preprečevanju stresa in bolezni, povezanih s stresom. Prednosti prijateljev in družine so lahko še posebej presenetljive za starejše. V eni študiji ugotavljajo, da lahko socialna podpora upočasni pretok stresnih hormonov pri starejših in ne naključno podaljša življenjsko dobo. Druge študije so pokazale, da lahko socialne interakcije pomagajo starejšim, da ostanejo mentalno aktivni in lahko zmanjšajo tveganje za Alzheimerjevo bolezen. 

Vadba, ki dokazano odpravlja stres, za ljudi vseh starosti, je lahko v poznejših letih še posebej dragocena. Redni sprehodi, vožnje s kolesom ali vodna aerobika lahko naredijo več kot le ohranjajo človeka močnega in neodvisnega. Vadba lahko dejansko pomaga preprečiti učinke staranja na ravni kortizola. Nedavna študija, je pokazala, da so imele dobro fizično pripravljene ženske v 60. letih v bistvu enak odziv na stres kot skupina neaktivnih žensk v poznih 20-letih. Nasprotno pa so ženske v 60. letih, ki niso bile telesno pripravljene, kot odziv na stres sprostile veliko večje količine kortizola. 

Na koncu bo vse, kar zmanjša nepotreben stres, naredilo prihodnja leta veliko bolj prijetnejša. Nekateri ljudje bodo preprosto nehali poskušati početi sto stvari hkrati. Drugi bodo morda poskusili nove dihalne vaje ali druge sprostitvene tehnike. Spet nekateri se bodo morda morali pogovoriti s psihologom, da bodo lahko našli nov pogled na svoje življenje. A velja o vsem tem dobro razmisliti in izbrati nekaj, kar bo vam najbližje.

Ne glede na to kakšen pristop izberete, pomembno je, da zmanjšate preobremenitev s stresom. Ameriško psihološko združenje poroča, da lahko zmanjšanje stresa v poznejših letih pomaga pri preprečevanju invalidnosti ter število obiskov v bolnišnici.

Če se ljudje po tem, ko so z aktivnim delom zaljučili in začnejo uživati v upokojitvi, pred njimi pa so še desetletja življenja počutijo mlajši, bolj zdravi in srečnejši in veliko lahko naredi za to že s tem, da zmanjšajo raven stresa…zakaj torej ne bi delali na tem?

Avtor članka: Janiya Maja Žnidar