Inkontinenca
Kaj je inkontinecna?
Urinska inkontinenca (UI) ali nenadzorovano uhajanje urina je pogosta in neprijetna težava, ki se pojavlja v vseh starostnih obdobjih in pri obeh spolih, ženske prizadene približno 3x pogosteje. Bolnikom poleg higienskih in zdravstvenih predstavlja tudi socialne težave. Osebe se mnogokrat počutijo neprijetno, težav se sramujejo in jih pogosto skrivajo pred okolico. Lahko se začnejo umikati tudi iz družabnega življenja ali izogibati dejavnostim, ki so jih poprej veselile.
Za zadrževanje vode v mehurju in za odvajanje vode je pomembno usklajeno delovanje sečnice
in mehurja. Dejavniki, ki slabijo podporo sečnice in s tem povzročajo njeno prekomerno
premikanje ali pa zmanjšujejo mišično napetost notranjega sfinkterskega sistema/zapornega
sistema sečnice, povzročajo urinsko inkontinenco.
Bolezen najpogosteje povzroča slabost veziva mišic medeničnega dna, nadalje nevrološke motnje in bolezni, poleg okvar živčevja pa še moten odtok seča, vnetja, kamni in tumorji v sečnem mehurju, tuberkuloza, shistosomiaza, intestinalne ciste ali pa se inkontinenca pojavi po obsevanjih.
Pri čezrobni – oveflow inkontinenci, ki pomeni uhajanje iz prepolnega mehurja, pa nastane kronični zastoj seča pri bolnikih z zaporo v odtekanju urina pod mehurjem (hipertrofija prostate, karcinom prostate, striktura uretre, poškodbe v področju medenice) in ravno tako pri bolnikih z nevrološkimi okvarami in posledično slabšo krčljivostno sposobnostjo mehurja (agenezija križnice, meningomielokela, multipla skleroza, sladkorna bolezen).
S številnimi raziskavami je dokazano, da so pogosteje inkontinentne tiste ženske, ki so starejše
(v meni zaradi pomanjkanja estrogenov), ki so večkrat rodile, ki so rodile otroke z večjo telesno
težo, ki so manj telesno aktivne, imajo ali so imele različne bolezni dihal, ali večje operativne
posege v mali medenici ali pa so opravljale težko telesno delo (dvigovanje težkih telesnih
bremen). Dokazan je tudi vpliv čezmerne telesne teže in pa prirojena slabost vezivnega tkiva.
Seveda ne gre pozabiti, da se pri moškem lahko zelo pogosto pojavlja nehotno uhajanje urina v
stadiju dekompenzacije pri močno povečani prostati.
Z nehotenim uhajanjem urina se srečuje okoli 12,4 % žensk in 5 % moških, kar je že več kot 420 milijonov ljudi po vsem svetu.
Kako si lahko pri urinski inkontinenci pomagate sami?
V preventivi in zdravljenju stresne urinske inkontinence je na prvem mestu še vedno trening mišic medeničnega dne (vaje po Keglu), pa tudi nakup vaginalnih uteži v lekarni ni odveč. Pri urgentni urinski
inkontinenci je zelo koristen trening mehurja, kar pomeni odvajanje vode na točno določene
časovne intervale, ki se tedensko podaljšujejo za 15 minut (največ vsake 4 ure na vodo), pod
pogojem da bolnica zaužije vsaj 1,5 l tekočine dnevno. Takšen trening mehurja poveča uspeh
zdravljenja z zdravili, ki jih predpiše ginekolog. Dietni režim pa pomeni izogibanje gaziranim
pijačam, kavi, kakavu, alkoholu in močno začinjenim jedem. Bolnicam z močno izraženim
nočnim odvajanjem urina pa se priporoča, naj omejijo vnos tekočine po 18. uri zvečer.
Lahko bolezen preprečimo?
Žal bolezni v večini primerov ni mogoče preprečiti, lahko pa s preventivnimi vajami – treningom
mišic medeničnega dna po porodu in v času menopavze – precej omilimo simptome bolezni,
seveda ob ustreznem podpornem dietnem režimom.
Naj vam inkontinenca ne uniči vašega družabnega življenja!
Posvetujte se z zdravnikom in najdite čim boljšo rešitev za vas!
