Mišja mrzlica: previdno doma in v gozdu
Za ene prisrčne, za druge precej manj. A te male plašne živali nam lahko precej zagrenijo življenja. Pa tokrat ne bo govora o pojedeni solati ali luknji v shrambi. V času, ko se iz udobja domačega kavča premaknemo na vrtove, čistimo kleti ali pa gremo zgolj na sprehod v gozd, na nas preži nevarnost mišje mrzlice, ki je letos res v porastu.
V naravi se je število glodalcev precej povečalo in ti so nosilci virusa RNA, pri nas sta pogosta virusa Pummala in Dobrava. In preko vdihovanja virusa, ki se naseli v izločke glodalcev, človek postane naključni gostitelj virusa in s tem se lahko začnejo hude težave.
KAKO MIŠJO MRZLICO PREPOZNATI?
Od nastanka okužbe do tistih prvih znakov lahko mine zgolj nekaj dni pa vse do dolga dva meseca. Simptomi pa so sila podobni virozi ali zdaj okužbi s Corona virusom. Visoka vročina, glavobol, mrzlica. K temu pa prištejmo še bolečine v ledvenem predelu in trebuhu. Pa pordel obraz, ki ni pordel zaradi prvega sonca letos, ampak skupaj s pordelimi in bolečimi zenicami pomeni okužbo. Če ima okuženi srečo se tu bolezen konča.
A žal se pri nekaterih nadaljuje s padcem krvnega pritiska, motnjami zavesti, krči, krvavitvami v koži ali sluznici. Temu lahko sledi tudi odpoved ledvic. V 5 do 15 odstotkih je bolezen usodna. Smrtnost zaradi mišje mrzlice je v Sloveniji zelo nizka, v zadnjih 35 letih je pri nas zabeleženih 15 primerov smrti, v zadnjih letih pa smrtnega primera k sreči ni bilo.
Ko oboleli nenadno začne odvajati velike količine seča, je to, dober znak, saj pomeni, da se zdravi in potem razvije doživljenjsko odpornost.
ZDRAVLJENJE
Mišjo mrzlico se zdravi vezano na simptome, vročino se zbija, ker so na udaru ledvice je potrebno dobro skrbeti za hidracijo, da med zdravljenjem bolniki ne potrebujejo dialize. Okrevanje lahko ob resnih zapletih traja veliko dlje, kot tistih 10 dni, ki jih v povprečju oboleli preživijo v bolnišnici.
BOLJE PREVENTIVA, KOT KURATIVA
Pomemben ukrep, pa verjetno tudi najbolj učinkovit za preprečevanje bolezni je zmanjševanje števila glodalcev. Kot smo v zadnjem času že navajeni, tudi tukaj velja mantra: ˝UMIVAJ SI ROKE˝. Pri spomladanskem čiščenju kleti je dobrodošla tudi maska, ki omili vdihovanje izločkov, ki so jih v zaprašenih kotih pustile miši. Te prostore, še posebej, če ste prej v njih opazili miši ali ostale glodalce, dobro zračite in očistite z razkužili. Seveda živali iščejo hrano zato zaboj jabolk ali ostale pridelke shranjujte tam, kjer bodo težko prišle na pojedino.
Nevarnost ne preti samo med delom. Glodalci se radi povabijo na gostije, torej v tem spomladanskem času piknike. In sedenje na travi ni nevarno zgolj zaradi klopov ampak tudi zaradi mišje mrzlice.
Na naših tleh mišjo mrzlico obravnavamo vse od leta 1954, takrat so bolezen prvič zabeležili. No letos pa so na NIJZ-ju do sredine maja zabeležili že 95 okužb.
Okužijo se lahko tudi hišni ljubljenčki, največkrat, ko so v stiku z okuženo vodo ali hrano. Zato poskrbite, da glodalci nimajo dostopa do vode ali hrane vaših mačk ali psov. Okužba je zanje nevarna ne glede na starost ali spol.
Veliko bolje, da vas zmrazi prebiranje tega članka in misel na glodalce, kot bolezen.
