Možganska kap
29. oktober je svetovni dan Možganske kapi. Samo v Sloveniji možgansko kap vsako leto doživi več kot 4000 ljudi. Kot drugod v Evropi je bolezen tretji najpogostejši vzrok smrtnosti in prvi vzrok invalidnosti. Posledice možganske kapi posamezniku in njegovim svojcem bistveno spremenijo kvaliteto življenja, opozarjajo strokovnjaki ob svetovnem dnevu. Za preprečevanje možganske kapi in njenih posledic so zelo pomembni preventiva, prepoznavanje znakov kapi ter hitro in pravilno ukrepanje, s čimer lahko zmanjšamo možnost za invalidnost in smrt.
Letošnje sporočilo MINUTE ŠTEJEJO je več kot zgovorno.
Že ob lanskem svetovnem dnevu možganske kapi smo poudarjali, da naj se ne zanemarja črka M iz akronima GROM, saj je čas med dogodkom in pričetkom zdravljenja čas med preživetjem in smrtjo/invalidnostjo.
Zanemariti se ne sme tudi opozorilnih znakov, kot je npr. prehodna govorna motnja ali oslabelost okončine ali povešen ustni kot. To je alarm, ki opozarja, da se nekaj dogaja in v takem primeru je prav tako potrebno čim prej do zdravnika, saj bosta hitra diagnostika in ukrepanje preprečila katastrofo, ki lahko takemu opozorilu sledi t.j. prepozno prepoznana in zdravljena možganska kap.
Seveda pa ne smemo zanemarjati tudi drugih stanj, ki pomenijo grožnjo za nenaden dogodek kot so neurejen krvni tlak, motnje v presnovi maščob in sladkorna bolezen ter ne nazadnje tudi nereden srčni utrip. Za vse te bolezni imamo danes na razpolago odlična zdravila,s katerimi lahko v veliki meri preprečimo neželene zaplete.
Seveda pa je treba ta zdravila tudi redno jemati. Številne raziskave namreč kažejo, da so bolniki takoj po akutnem dogodku še kar sodelujoči, bolj ko se dogodek odmika, bolj pozabljajo na potrebna zdravila. Po 6 mesecih se število tistih, ki zdravila še jemljejo redno, kar razpolovi. Več ko imajo predpisanih zdravil, slabše je. Ravno za bolnike s srčno-žilnimi boleznimi, med take spadajo tudi bolniki po možganski kapi, pa je značilno, da potrebujejo tudi po šest in več različnih zdravil, saj ti bolniki sočasno bolehajo za različnimi kroničnimi nenalezljivimi boleznimi. Zato so potrebni »dnevi ozaveščanja«. Bolnike je potrebno vedno znova spomniti in spodbujati, da upoštevajo priporočila zdravega življenjskega sloga in redno jemljejo zdravila.
Sledite Društvu za zdravje srca in ožilja.
