Pazite na svoje zdravje: pazite nase!
SRČNO-ŽILNE BOLEZNI
Bolezni srca in ožilja so še vedno pomemben vzrok zbolevnosti in umrljivosti v razvitem svetu in tudi pri nas.
Kako je zgrajeno srce?
Srce je pri odrasli osebi veliko kot pest. Je votel mišični organ, ki ga mišična stena (pretin) deli na levo in desno polovico. Srce je sestavljeno iz desnega in levega preddvora (atrij) ter iz desnega in levega prekata (ventrikel).
Kri, ki vsebuje malo kisika, teče iz ven v desni preddvor in naprej v desni prekat. Iz prekata se črpa v pljučni krvni obtok, kjer se obogati s kisikom. S kisikom bogata kri teče prek levega preddvora v levi prekat. Od tam se prek arterij črpa v celo telo in tako zagotavlja oskrbo notranjih organov, mišičevja in možganov s kisikom in drugimi življenjsko pomembnimi snovmi. Kri nato teče nazaj v srce in kroženje se začne znova. Celotna količina krvi, to je pri odraslem človeku povprečno 5 do 6 litrov, se v približno eni minuti prečrpa skozi arterije in vene krvnega obtoka.
Kako deluje srce?
Osnovno delovanje srčne mišice je utripanje. Ločimo fazo krčenja in fazo raztezanja . V fazi sistole se srčna mišica krči in črpa kri v pljuča in telo. Zatem pa se v fazi diastole mišica sprosti in srčna prekata se spet napolnita s krvjo. Krčenje srčne mišice je posledica električnega vzdraženja. Dražljaj, ki povzroča električno vzdraženje, nastane v sinusnih vozlih, ki so naravni srčni spodbujevalnik. Atrioventrikularni vozel sprejme dražljaj iz preddvorov in ga posreduje do srčnih prekatov.
Vsi ti postopki so med seboj natančno usklajeni in vodijo do urejenega, ritmičnega delovanja srca.
Dejavniki tveganja za bolezni srca in ožilja
Različne bolezni srca in ožilja imajo pogosto enake vzroke.
Čim več dejavnikov tveganja imate, tem večja je verjetnost, da boste zboleli na srcu ali doživeli nevaren srčno-žilni dogodek, npr. srčni infarkt, možgansko kap, periferno žilno bolezen … Prisotnost dveh ali treh dejavnikov tveganje ne samo podvoji ali potroji, ampak ga zveča za nekajkrat.
| Najpomembnejši dejavniki tveganja | Opombe |
|---|---|
| visok krvni tlak – Ciljni sistolični krvni tlak za večino odraslih je ≥ 130 mmHg, ne pa pod 120 mmHg. – Za starejše nad 65 let je cilj manj strog: 130-139 mmHg. – Ciljni diastolični krvni tlak pa od 70-79 mmHg. | Tveganje narašča s starostjo. |
| zvišana raven holesterola Zelo velika ogroženost: – Ciljna vrednost holesterola LDL < 1,4 mmol/L in znižanje ≥ 50 % glede na izhodiščno vrednost holesterola LDL – Ciljna vrednost holesterola LDL < 1,0 mmol/L za bolnike z manifestno ABSŽ, ki v obdobju dveh let utrpijo ponovni klinični dogodek (ne nujno v istem žilnem povirju), čeprav so bili zdravljeni. Velika ogroženost: Ciljna vrednost holesterola LDL < 1,8 mmol/L in znižanje ≥ 50 % glede na izhodiščno vrednost holesterola LDL Zmerna ogorženost: Ciljna vrednost holesterola LDL < 2,6 mmol/L Majhna ogorženost: Ciljna vrednost holesterola LDL < 3,0 mmol/L | Tveganje je večje pri moških. |
| kajenje | Eden izmed najbolj pomembnih dejavnikov tveganja, ki se mu lahko izognemo. |
| sladkorna bolezen – glikiran hemoglobin < 7 % | Pomeni, da je že prisotna bolezen srca ali ledvic. |
| bolezni srca v družini zgodnja srčna kap: moški < 50 let ženske < 60 let | Pomeni, da je že prisotna bolezen srca ali ledvic. |
| telesna nedejavnost | Pomembno vpliva na telesno težo, priporočeni indeks telesne mase je med 20-25 kg/m2 in obseg pasu pod 94 cm za moške in pod 80 cm za ženske. |
| čezmerno uživanje alkohola | Pomembno vpliva na telesno težo, priporočeni indeks telesne mase je med 20-25 kg/m2 in obseg pasu pod 94 cm za moške in pod 80 cm za ženske. |
| ledvična bolezen – pri velikem tveganju: GFR 30-59 ml/min/1,73 m2 – pri zelo velikem tveganju: GFR < 30 ml/min/1,73 m2 | Bolniki z ledvično boleznijo sodijo v skupino z velikim ali zelo velikim tveganjem za srčno-žilne bolezni. |
