Zdravje

(Pre)vroč junij: Pogovor z Branetom Gregorčičem

Če smo v maju tarnali, da je preveč moker in hladen, je bil junij povsem drugačen. Bil je eden najbolj sušnih in vročih v zgodovini meritev pri nas. Povprečna temperatura je v Ljubljani znašala kar 23 stopinj Celzija.

Tudi Severna Amerika se zadnje dni junija dni bori s previsokimi temperaturami. Vročina je takšna, da so zabeležili več sto smrti povezanih s peklensko vročino. Samo za primer, v kanadskem mestu Lytton, na jugu države, so pred dnevi izmerili rekordnih 49.5 stopinj Celzija. Nič bolje ni v ZDA, kjer so morali odpirati hladilne centre, da so ljudje vendarle našli prostor za ohladitev.

1085474 heat wave

Težko rečemo, da se vreme, podnebje, v zadjih desetletjih ni spremenilo. Se spomnite takšnih vročinskih valov iz vaše mladosti? Kako je bilo pred 20-timi, 50-timi leti? No te podatke ima v malem prstu, pa tudi v knjigah in računalniku kdo drug kot Brane Gregorčič, ki si je vzel čas za naš portal.

Gopod Brane Gregorčič lep pozdrav. Za nami je res vroč junij. Kako pa je bilo v Sloveniji pred tridesetimi ali pa petdesetiim leti?

Ta variabilnost je iz leta v leto precejšnja. Je pa dejstvo, najbolj vroči juniji so se začeli nekje šele po letu 2000. 

Kako je bilo dobrih 50 let nazaj, npr. leta 1970?

Leta sedemdeset je bil en tak povprečen junij, kar se tiče temperature. Se pravi srednja mesečna temperatura je znašala recimo v Ljubljani 19.4 stopinje, na letališču Maribor pa žal takrat še ni bilo meritev … V Murski Soboti je bilo 18.6 stopinj Celzija.  

Kaj pa v času osamosvojitve, torej pred 30-timi leti?

Posamezna leta je tako malce nehvaležno gledati, dejstvo je, da če gledamo klimatološko povprečje, ki ga uporabljamo, to je povprečje za obdobje 1981-2010, potem je bil dejansko letošnji junij skoraj za 4 stopinje toplejši. Tolikšno je odstopanje od povprečja, ja. 

Kakšna povprečna temperatura je bila junija letos?

Povprečna temperatura letošnjega junija je bila v Murski Soboti 21,6 stopinj Celzija, v Ljubljani pa 23 stopinj celzija. Letošnji junij je bil tretji najtoplejši v zgodovini meritev pri nas, bolj vroče je bilo le še v juniju 2003 in predlani, ko je bilo še pol stopinje topleje kot letos.

Kaj pa padavine, letos smo jih zelo pogrešali, kako je bilo v 70., 80., 90. letih?

Količina padavin je pa sploh zelo sprejemljiva iz leta v leto. Tudi če bi gledal 70. leta bi našel leta, ko je bilo padavin veliko in leta ko jih je bilo manj. Ni preveč modro gledati le posamezna leta. Letošnji junij je bil zelo sušen, padlo je okrog 20 % mesečne količine padavin. Je pa res, da je bil maj pa zelo namočen. Maja je padla dvakratna količina padavin. Tako da vidite, da se iz mesca v mesec zadeva lahko zelo spremeni. 

Kaj pa se je pri vremenu najbolj spremenilo? Kaj pričakovati v prihodnosti? Vemo namreč, da vremenoslovci in ekologi že dolga leta opozarjajo na hitro segrevanje ozračja …

Ja, to segrevanje pri nas, na tem območju Alp in osrednje Evrope pa tudi Slovenije, je večje segrevanje kot pa gledano globalno. Oceani se vendarle počasneje segrevajo kot kopno in mi smo na tem delu tukaj potem bolj prizadeti. Povprečne temprature pri nas so,  glede na to obdobje, ki ste ga omenila  − pred 50. leti v Sloveniji, že zdaj na letnem nivoju višje za okoli dve stopinji. Dočim globalni porast je pa okoli ene stopinje. 

Kako bo to vreme, ki se ekstremno hitro spreminja, vplivalo na kakovost življenja v prihodnosti? 

Povsod imamo kakšne zmagovalce in kakšne poražence. To, da je podnebje vse toplejše pomeni, da potrebujemo manj energije za ogrevanje. To je en tak blagi plus. Minusov je pa verjetno več. Predvsem ljudje težko prenašajo te bolj izrazite vročinske valove, tudi kakšne poletne suše so lahko bolj izrazite na račun višjih temperatur in večjega izhlapevanja. Kaže se tudi vzorec, da bo poleti dolgoročno pri nas primanjkljaj padavin postal še večji, na drugi strani pa bo v zimski polovici leta količina padavin verjetno večja. Tako da se bo ta kontrast med zimsko in poletno polovico leta še povečal, v tem smislu, da bodo poletja postajala bolj sušna in bolj vroča. 

To posledično pomeni, da bo to negativno vplivalo na počutje ljudi …

Ja, seveda. Proti temu se lahko borimo z boljšo izolacijo bivališč, kar zmanjšuje porabo energije za segrevanje in hkrati ščiti pred vročino poleti, tako da; toplotni ovoj stavb je pomembna zadeva. To ni neka ‘modna muha’ in tukaj je v Sloveniji precej rezerv, ker vse hiše, ki so starejše od 20 ali pa 30 let praktično sploh niso toplotno izolirane in tukaj še je velik potencial, da se kaj naredi in da se s tem posledično kakovost bivanja malce izboljša. Slovenija ima tudi to dobro plat, da je zelo zelena, da ima veliko gozdov. V gozdovih je vročina manj izrazita, se jo lažje prenaša, pa tudi blizu povirnega dela rek smo, tako da bi zdaj vode primanjkovalo v splošnem, se nekako ne izkazuje za nevarnost. Potrebno bo le malce inženiringa glede vode, da bi malo tega zimskega viška nekje uskladičili, da bi lahko čez poletje to skladiščili, mogoče za kmetijstvo, kot zalivanje. Sicer pa mislim, da podtalnice še lep čas ne bodo ogrožene, razen mogoče na kakšni lokaciji. 

Vemo, da predvsem starejša populacija zelo rada vrtnari, kaj ta vročina v prihodnosti pomeni za rastline? Bodo kateri pridelki ogroženi?

Jaz kot meterolog to težko tretiziram. Sigurno so kulture, ki so bolj odporne na vročino ali pa jo celo obožujejo, so pa druge, ki jim pa vročina ne paše. Izkazuje se problem v kmetijstvu. Ta, da te zgodnje otoplitve v pomladnih mesecih povzročijo prehitro rast vegetacije. In če pride do ohladitve, je takšna vegetacija zelo občutljiva na pozebo. To se je letos znova izkazalo kot velik problem. Seveda, v letih ko do tega ne pride, so pa letine bolj zgodnje, tako da ni stvar povsem črno-bela, se bo pa potrebno prilagajati. Porabo energentov bi moralo človeštvo nasploh bolj omejiti, se pravi, da bi se morali obnašati malce bolj zmerno, ekološko. Gospodarska rast ne bi smela biti tista, h kateri je nujno stremeti ampak bi morali bolj trajnostno razmišljati.

Hvala za vaš čas!

Zala Zajko Ivančič

cc5fae8b cd02 4b6b aab2 2e6196bc125e
Prikaži Več

Podobni članki

Preglej tudi
Close
Back to top button