Rak jajčnikov: nevarna bolezen, ki napada zrele ženske

Najpogosteje zbolijo ženske med 50. in 80. letom starosti, v obdobju po menopavzi.

Večina žensk se s svojimi rodili največ ukvarja v rodnem obdobju. Prvi ginekološki pregledi nastopijo takrat, ko se odločimo za spolne odnose, potem so v rodni dobi precej redni, kasneje, z “ugašanjem” delovanja jajčnikov, pa pri mnogih ženskah ugaša tudi občutek, da je obiske pri ginkologu potrebno vzdrževati. Kar je pa zelo narobe in tvegano, zlasti, če imamo v mislih enega najnevarnejših ženskih rakov – raka jajčnikov. Da je temu res tako, priča podatek, da je kar pri 71- ih odstotkih bolnic z rakom jajčnikov bolezen odkrita, ko je že v razsejanem stadiju. Rak jajčnikov pa ima tudi najvišjo smrtnost med vsemi ginekološkimi raki. 5 letno preživetje je samo 42- odstotno.

ZAKAJ TAKO POZNO DO DIAGNOZE?

Rak jajčnikov je med pogostejšimi raki rodil, njegovi simptomi so neznačilni in težje prepoznavni, učinkovitega presejanja ni. Rak jajčnikov se najpogosteje pojavlja pri ženskah po menopavzi, 18 odstotkov bolnic pa je ob postavitvi diagnoze mlajših od 50 let. Pomembno je, da ženske skrbijo za svoje zdravje, se redno udeležujejo ginekoloških pregledov in so pozorne na morebitne zgodnje znake raka jajčnikov, poudarja asist.dr. Sebastjan Merlo, dr.med, vodja oddelka za ginekološko onkologijo na onkološkem inštitutu v Ljubljani. ” Vsako leto zboli pri nas približno 140 žensk, od tega jih je več kot polovica starih med 50. in 75. let. Za raka jajčnikov so žal značilni nespecifični simptomi, ki jih ženske pripisujejo drugim obolenjem. Znaki so precej splošni – gre za slabo počutje, lahko je prisotno tudi hujšanje,” poudarja dr. merlo. žal se bolj očitni znaki, pojavijo že n napredovalih fazah bolezni. “Takrat pa se pojavijo napetost v trebuhu, večanje številke pasu, težave pri odvajanju vode in blata, ” še dodaja dr.Merlo.

Združenje Europa Donna Slovenija ob 8. maju, svetovnem dnevu raka jajčnikov že sedmo leto zapored opozarja na pomen zgodnjega odkrivanja in učinkovitega zdravljenja raka jajčnikov. Pomembno je, da ženske skrbijo za svoje zdravje, se redno udeležujejo ginekoloških pregledov in so pozorne na morebitne zgodnje znake raka jajčnikov.

VRSTE RAKA JAJČNIKOV – najpogostejši je epitelni

Rak jajčnikov lahko vznikne iz vseh vrst celic, ki sestavljajo jajčnik. Glede na vrsto celic, iz katerih vznikne, ga delimo na:

• Epitelni – Nastane iz celic, ki se nahajajo na površini jajčnikov, t. i. epitelnih celic. Je najpogostejši tip raka jajčnikov ali raka jajcevodov. Predstavlja več kot 90 odstotkov vseh primerov. Ta vrsta raka se najpogosteje razvije pri ženskah, ki so starejše od 60 let, lahko pa tudi pri mlajših. Bolezen običajno v začetnem stadiju ne dela težav, zato je pogosto odkrit, ko je bolezen že napredovala. Posebna oblika je t. i. primarni peritonealni rak, pri katerem je prizadeta trebušna mrena (peritonej), medtem ko na jajčnikih in jajcevodih makroskopsko ni videti tumorja.

• Germinalni – Nastane iz zarodnih (kličnih) celic in predstavlja manj kot pet odstotkov vseh rakov jajčnika. Najpogosteje se pojavlja v otroštvu in pri najstnicah, le redko pri starejših ženskah. Že v zgodnjih stadijih povzroča bolečine in občutek nelagodja v spodnjem delu trebuha.

• Stromalni – Nastane iz celic jajčnikove strome in predstavlja približno pet odstotkov raka jajčnikov. Tudi ta povzroča bolečine in občutek nelagodja v spodnjem delu trebuha že v zgodnjih stadijih.

BODITE POZORNE NA ZNAKE IN SIMPTOME:

Rak jajčnikov se v začetku razvija brez bolečin in tako rekoč nezaznavno. Prvi simptomi navadno nastopijo šele tedaj, ko zraste v večji tumor oziroma je bolezen razširjena na sosednje organe v trebuhu (trebušna mrena,pečica, bezgavke …). Povzroča nelagodje, napetost in pritisk v spodnjem delu trebuha. Ker takšni simptomi navadno spremljajo prebavne motnje, jih zlahka spregledamo.

Težave pri raku jajčnikov vključujejo: bolečine v trebuhu, bolečine v hrbtu, zaprtje, uhajanje urina oziroma pogosto uriniranje, bolečine v žlički, spremembe v mesečnem perilu, predmenstrualne bolečine, utrujenost, spremembe apetita, odpor do nekaterih vrst hrane, hujšanje. Pogosto je prvi znak raka jajčnikov povečan obseg trebuha, saj se v njem nabere večja količina proste tekočine – ascitesa.

KDAJ DO ZDRAVNIKA?

V Združenju Europa Donna svetujejo, da naj gre ženska dozdravnika, če ima težave, zaradi katerih jo skrbi in trajajo več kot dva tedna. Tudi po koncu rodnega obdobja je treba skrbeti za zdravje rodil. Pregled, ki mora nujno obsegati tudi vaginalni ultrazvok, naj bi ženska opravila vsaj enkrat na tri leta, če pa ima težave, mora h ginekologu takoj, zlasti če težave ne minejo in se celo stopnjujejo, še poudarjajo v združenju.

VZROK ZA RAKA JAJČNIKOV JE VEČINOMA NEZNAN

V večini primerov je vzrok za nastanek raka jajčnikov neznan. Rak je bolezen, za katero je značilna nenadzorovana delitev celic in njihova sposobnost, da se širijo v druga tkiva bodisi tako, da neposredno vrastejo v sosednje tkivo (invazija) ali pa se širijo po krvi oziroma limfi na oddaljena mesta (zasevanje). Ta nenadzorovana delitev celic je posledica poškodbe (mutacije) dednega materiala oziroma nekaterih genov, ki nadzorujejo delitev celic. Ena ali več takih mutacij, ki so lahko bodisi pridobljene bodisi podedovane, lahko privede do nenadzorovane delitve celic in nastanka tumorja. Od začetne spremembe posamezne celice do takrat, ko je bolezen mogoče zaznati kot tumor ali kot spremembo v delovanju organov, lahko mine več let, lahko tudi desetletij. Tumorji jajčnikov so lahko benigni ali

maligni. Benigni tumorji se razraščajo lokalno, običajno rastejo počasi in se po odstranitvi ne ponovijo. Maligni tumorji jajčnikov pa se lahko širijo v sosednje organe in spreminjajo njihovo delovanje. Rakave celice se lahko odcepijo od primarnega tumorja in po limfnem sistemu ali krvi zasevajo (metastazirajo) v druge organe (bezgavke,jetra, pljuča ali kosti). Rak jajčnikov je bolezen, ki se razvija brez značilnih simptomov, večinoma prizadene ženske v pomenopavznem obdobju.

NAJBOLJ ZAHRBTNO GINEKOLOŠKO MALIGNO OBOLENJE

Specialistka ginekologije in porodništva na Onkološkem inštitutu , asist. dr. NINA KOVAČEVIĆ, dr. med: “Rak jajčnikov je najbolj zahrbtno ginekološko maligno obolenje. Namreč, kar tri četrtine ga odkrijemo v razsejanjem stadiju. To pa zato, ker nimamo nekega učinkovitega razsejanja oziroma dejavniki tveganja niso jasno znani. Ve se pa tudi, da še najbolj pripomore neplodnost oziroma ženske, ki niso nikoli rodile, imajo večje tveganje za raka jajčnikov. Vsekakor pa tukaj ne smemo pozabit na genetsko predispozicijo oziroma na družinsko onbremenjenost, ” poudarja sogovornica. Ženske, ki so namreč nosilke BRCA mutacij, imajo večjo verjetnost tudi za razvoj raka jajčnikov.

A ni vse izgubljeno, veliko naredimo lahko tudi sami, s skrbjo za lastno zdravje, opogumljajo v Europi Donna. Skrb za zdrav življenjski slog, opustitev kajenja in pretiranega pitja alkoholnih pijač, skrb za primerno telesno težo, veliko gibanja morajo biti naši zavezniki in vsakodnevni spremljevalci.

Toda, tudi, če nimate nobenih težav in ste že globoko v pokoju, je nuja da ginekologa obiščete vsaj na 3 leta.