Zdravje

Svetovni dan nekajenja

Po podatkih Svetovne zdravstvene organizacije (WHO) je danes na svetu 1,3 milijarde kadilcev. Če se bo trend nadaljeval, naj bi se to število do leta 2025 povečalo na 1,6 milijarde. Tobak vsako leto usmrti več kot 8 milijonov ljudi, kar pomeni vsakih pet sekund eno smrtno bolezen, povezano s kajenjem.

No Smoking Day 1080x675 1

»Tema letošnje kampanje Svetovne zdravstvene organizacije (SZO) ob Svetovnem dnevu brez tobaka je grožnja, ki jo tobak predstavlja za naše okolje. Cilj je ozaveščanje javnosti o vplivu celotnega tobačnega cikla na okolje, od pridelave, proizvodnje in distribucije, do strupenih odpadkov, ki nastajajo pri njegovi proizvodnji. Poleg tega želimo tudi razkriti prizadevanja tobačne industrije, ki želi oprati svoj ugled in povečati privlačnost svojih izdelkov tako, da jih trži kot okolju prijazne«, izpostavlja dr. Aiga Rurane, predstavnica SZO in vodja urada v Sloveniji. Prof. dr. John E. Schneider z Univerze Kalifornija, Berkeley, analitik na področju zdravstvenih storitev, politik in zdravstvene ekonomike, in začasni svetovalec SZO, pa dodaja, »Večina meni, da sta tobak in kajenje predvsem javnozdravstveni temi. Vendar vsaka faza življenjskega cikla tobačnih izdelkov vpliva na več različnih dejavnikov, ki prispevajo k dolgotrajnim in obstojnim škodljivim učinkom na okolje. Življenjski cikel tobačnih izdelkov je sestavljen iz petih faz: gojenja, pridelave, proizvodnje, porabe in odstranjevanja, kar žal – za večino odpadkov tobačnih izdelkov – pomeni tudi njihovo končno počivališče v okolju. V tem življenjskem ciklu se vsako leto porabi več kot 20 milijard ton vode, izseka več kot 200.000 hektarjev gozdov in ob tem oboli več kot 25 % delavcev. Tobak v svojem življenjskem ciklusu prispeva približno tretjino vseh odpadkov na svetu. Ta obsežen vpliv na okolje je le še dodatek dobro znanim zdravstvenim tveganjem, ki jih tobak povzroča. Uporaba tobaka je vzrok zvišanju tveganja za bolezni srca in ožilja, raka in bolezni dihal, stroški zaradi smrti in dodatni stroški zdravstvenega varstva pa znašajo več kot 1,5 bilijona evrov letno«.  

Odpadki tobačnih izdelkov predstavljajo obsežen problem tudi v Sloveniji. »Okoljevarstvene organizacije se s cigaretnimi ogorki srečujemo na vsaki čistilni akciji, kjer so najpogostejši odpadek in hkrati tudi najbolj razširjena oblika onesnaževanja s plastiko. Smetenje in tobak pa imata še nekaj skupnega – oboje bi moralo postati družbeno nesprejemljivo«, je izpostavila Katja Sreš, predsednica društva Ekologi brez meja.

Nevladne organizacije opozarjajo na potrebo po ukrepanju. »Ustavimo prizadevanja tobačne industrije, da predstavlja in trži svoje izdelke kot okolju prijazne. Ustavimo okoljsko škodljive prakse in ne dovolimo, da se podjetja skrivajo pod “masko” družbene odgovornosti. Dosledno spoštujmo zakonodajo s poudarkom na prenehanju kajenja ter doseganju gospodarskih, okoljskih in zdravstvenih ciljev trajnostnega razvoja. Tobačna industrija mora prevzeti odgovornost za okoljske in gospodarske stroške odpadkov tobačnih izdelkov. Vsaka pokajena cigareta škodi našemu planetu«, je povedala Neža Polh, generalna sekretarka Slovenske zveze za javno zdravje, okolje in tobačno kontrolo, Mia Zupančič, predsednica Mladinske zveze Brez izgovora Slovenija pa poudarila »Letošnja vodilna tema Svetovnega dne brez tobaka poudarja več desetletij podcenjeno težavo odpadkov, ki nastanejo zaradi porabe tobaka. V Mladinski zvezi Brez izgovora Slovenija zavzemamo stališče, ki ga zagovarja tudi globalna okoljevarstvena skupnost, in sicer “onesnaževalec plača”. Tobačna industrija naj državam plača za vse odpadke, ki jih je ustvarila od začetka svojega obstoja na njihovem ozemlju in s tem pošteno pokrije dolg, ki je nastajal skozi desetletja brezglavega stremenja k dobičku za vsako ceno – predvsem na račun zdravja in okolja«.

Spodaj pa smo zbrali še nekaj temnih dejstev kajenja:

1. Vse smrdi! Od vaše kože do vaše celotne hiše, oblačil in prstov in diha. Tobak povzroča rumenenje zob in ustvarja odvečne zobne obloge.

2. Kajenje tobaka in uporaba brezdimnega tobaka povzroča slab zadah.

3. Zaradi tobaka se koža naguba, zaradi česar ste hitreje videti starejši. Kajenje prezgodaj stara kožo, tako da odstrani beljakovine, ki koži dajo elastičnost, jo izčrpajo z vitaminom A in omejijo pretok krvi.

4. Te gube so bolj očitne okoli ustnic in oči, tobak pa tudi kožo usnja in izsuši.

5. Kajenje tobaka povečuje tveganje za nastanek luskavice, nenalezljivega vnetnega stanja kože, ki pušča srbeče in rdeče madeže po vsem telesu.

6. Nekadilci, ki so izpostavljeni pasivnemu kajenju, tvegajo razvoj pljučnega raka.

7. Cigarete ostajajo pomemben vzrok za nenamerne požare in posledično smrt.

8. E-cigarete nekadilce in navzoče osebe izpostavljajo tudi nikotinu in drugim škodljivim kemikalijam.

9. Izpostavljenost pasivnemu dimu lahko poveča tveganje za napredovanje okužbe s tuberkulozo v aktivno bolezen.

10. Izpostavljenost pasivnemu dimu je povezana s sladkorno boleznijo tipa 2.

11. Vsako leto zaradi izpostavljenosti pasivnemu dimu umre več kot milijon ljudi.

12. Ena študija je pokazala, da kadilci v povprečju porabijo 1. milijon evrov osebnih stroškov, vključujejo porabo za cigarete, stroške zdravljenja in nižje plače, ki jih prinaša kajenje, in izpostavljenost pasivnemu dimu.

13. Uporaba tobaka prispeva k revščini s preusmeritvijo porabe gospodinjstev z osnovnih potreb, kot sta hrana in zatočišče, na tobak.

BeFunky photo 1
Prikaži Več

Podobni članki

Preglej tudi
Close
Back to top button