Zdravje

Svetovni dan sladkorne bolezni

Svetovni dan sladkorne bolezni ponuja priložnost za ozaveščanje o sladkorni bolezni kot globalnem javnem zdravstvenem problemu in o tem, kaj je treba storiti, za boljše preprečevanje, diagnosticiranje in obvladovanje bolezni.

Sladkorna bolezen je v porastu tako v Sloveniji kot v svetu. Še posebej narašča število prebivalcev s sladkorno boleznijo tipa 2, kar je večinoma povezano s staranjem prebivalstva in nezdravim življenjskim slogom. Mednarodna zveza za diabetes in Svetovna zdravstvena organizacija, sta ob letošnji obeležitvi svetovnega dne sladkorne bolezni izbrali slogan »dostopnost do zdravil in zdravstvene oskrbe«.

425 MILIJONOV ODRASLIH IMA SLADKORNO BOLEZEN

Sladkorna bolezen v Sloveniji

Število oseb z znano sladkorno boleznijo se v Sloveniji veča in je bilo v 2020 ocenjeno na 173.846 (v letu 2019 171.138).

Delež sladkorne bolezni v Sloveniji je ocenjen na 8,3%, v letu 2010 pa je bil 6.6%. Natančneje lahko na letni ravni spremljamo tiste osebe, ki se zaradi sladkorne bolezni zdravijo z zdravili.

Teh je bilo v 2020 118.215, kar je 1.841 (1,6%) več kot v letu 2019 in 25.757 (27,9%) več kot v letu 2010; med njimi je 63.706 moških (53,9%) in 54.509 žensk (46,1%). P

redvsem narašča število prejemnikov zdravil nad 65 letom starosti. V 2020 je na novo pričelo prejemati ta zdravila 9.499 oseb, kar je 650 (6,4%) manj kot v 2019, med njimi je več moških kot žensk.

Sladkorno bolezen v nosečnosti je imelo v  letu 2020 3.426 porodnic, kar je 290 (9,2%) več kot v 2019 in 1.518 oz. 79,6% več kot v letu 2013. V 2020 je na novo zbolelo 81  otrok oziroma mladostnikov, v letu 2019 pa 73. 

Screen Shot 2021 11 14 at 09.06.51

Kadar želimo oceniti število vseh oseb s sladkorno boleznijo na podlagi števila oseb, ki prejemajo zdravila, zaenkrat uporabimo predpostavko, da se 15% oseb zdravi nefarmakološko ter da je 20% takšnih oseb, pri katerih sladkorna bolezen ni odkrita. Ob teh predpostavkah je število vseh oseb z diagnosticirano sladkorno boleznijo v letu 2020 173.846 od tega pri 34.769 osebah pa še ni prepoznana. (v 2019 171.138, neznana pri 34.228). To pomeni, da je ocenjen delež sladkorne bolezni v Sloveniji v 2020 8,3%, (v letu 2019 8,2%, v letu 2018 8,1%, v letu 2010 pa 6,6%). Razlikovanje med tipi sladkorne bolezni ni možno. 

Raziskava Nacionalnega inštituta za javno zdravje v sodelovanju z Inštitutom za nutricionistiko,  »Odkrijmo sladkorno«, o sladkorni bolezni kaže, da je stanje na področju sladkorne bolezni tipa 2 zaskrbljujoče.

Rezultati so pokazali, da ima v Sloveniji med 59.000 in 127.000 ljudi sladkorno bolezen, ne da bi vedeli zanjo. Še posebej veliko je teh oseb v vzhodni Sloveniji, med starejšimi od 60 let in med tistimi, ki imajo debelost (indeks telesne mase 30 ali več).

Ocena o deležu oseb s še neprepoznano sladkorno boleznijo tipa 2 ter njihove značilnosti je za slovenski prostor izdelana prvič. Rezultati predstavljajo na raziskavi temelječe prve nacionalne ocene o deležu oseb s še neprepoznano sladkorno boleznijo tipa 2 in omogoča tudi opredelitev nekaterih njihovih ključnih značilnosti. Prav osebe z neprepoznanimi kroničnimi boleznimi, tudi s sladkorno boleznijo tipa 2, predstavljajo tisti delež med obolelimi z največjim bremenom bolezni, tako zdravstvenim kot tudi npr. finančnim in psihosocialnim.

število 2017 45
GLOBALNA SLIKA

Delitev sladkorne bolezni glede na nastanek:

Tip 1 (od inzulina odvisna sladkorna bolezen)

  • pojavi se v otroštvu in mladosti (največ v puberteti) oziroma do 30. leta starosti
  • je avtoimunska bolezen
  • njegova osnova je najverjetneje nesrečna kombinacija dedne zasnove; verjetnost, da zboli otrok, katerega eden od staršev je diabetik, je 2 do 5 odstotkov; če sta diabetika oba starša, je verjetnost, da bo diabetik tudi otrok, 30 odstotkov
  • zdravljenje z inzulinom je nujno že vse od pojava bolezni, inzulin je z injekcijami treba nadomeščati do konca življenja
  • a boleznijo tipa 1 je obolelih okrog 10 % diabetikov, med njimi so otroci (v Sloveniji jih je okrog 300)

Tip 2

  • je najpogostejša oblika sladkorne bolezni: ima jo približno 90 % vseh diabetikov
  • osnova je verjetno genetska
  • ne gre za pomanjkanje inzulina, pač pa za odpor proti njegovemu delovanju (lahko ga je celo preveč)
  • odpornost na inzulin se s starostjo povečuje (če je za to dedna osnova); hiperglikemija je sprva zmerna, nato se povečuje
  • pri zdravljenju zadoščajo dieta in antidiabetične tablete, sočasno je treba zdraviti tudi težave, ki se pojavljajo vzporedno(zvečan krvni sladkor, zvečane maščobe v krvi, zvečan krvni tlak) oziroma zmanjšati telesno težo, če je ta prevelika, ter opustiti kajenje;
  • z leti lahko bolniki dosežejo tako visoke vrednosti glukoze v krvi, da je potrebno zdravljenje z inzulinskimi injekcijami
  • tako k nastanku kot k slabšanju bolezni pripomorejo neustrezne življenjske okoliščine (neprimerna prehrana, prevelika telesna teža, premalo gibanja, stres)

Zdravljenje sladkorne bolezni

a)   Cilji zdravljenja sladkorne bolezni:

  • odprava simptomov in znakov bolezni
  • preprečevanje akutnih zapletov sladkorne bolezni
  • preprečevanje kroničnih zapletov
  • zmanjšanje umrljivosti
  • izboljšanje kakovosti življenja

b) Pri zdravljenju sladkorne bolezni sodelujejo:

  • bolnik
  • zdravnik
  • bolnikovi svojci
  • izbrani splošni zdravnik
  • drugi specialisti
  • dietetiki
  • medicinske sestre
  • fizioterapevti
  • socialni delavci

c) Sredstva in metode zdravljenja so:

  • zdravljenje z inzulinom oziroma tabletami, če je to potrebno
  • vzgoja bolnikov in njegovih svojcev
  • dietetna prehrana
  • zmanjšanje telesne teže, če je to potrebno
  • telesna dejavnost
  • samokontrola

č) Zdravljenje je uspešno, ko:

  • bolnik dojame, da ima sladkorno bolezen in da so njene posledice lahko resne, da pa jo je mogoče zdraviti
  • prednosti zdravljenja odtehtajo njegove slabosti.
gibanje 7

Osnove dietne prehrane:

  • dietna prehrana je osnovna metoda za zdravljenje vseh tipov sladkorne bolezni
  • gre za zdravo prehrano, primerno tudi za zdrave ljudi, le da je upoštevanje diete za diabetika še pomembnejše
  • dieto je potrebno skrbno načrtovati in pri tem upoštevati vsa njena določila!

a) Dnevne potrebe po energiji so odvisne od posameznika (njegove telesne dejavnosti, spola, starosti, telesne teže…)  in zato od človeka do človeka različne.

Ponavadi potrebe po energiji zadovoljimo v petih obrokih na dan.

b) Razdelitev dnevno potrebne energije na obroke:

Dopoldne = zajtrk in dopoldanska malica
Popoldne = kosilo in popoldanska malica

Zvečer = večerja

c)  Dnevno potrebna energija iz posameznih hranil:

č) Zelo priporočljiva hrana:

  • hrana, ki vsebuje veliko vlaknin:
  • polnozrnat, rženi, črn, ajdov kruh;
  • ajdova, prosena kaša, ješprenj;
  • ječmenovi, ovseni, rženi kosmiči;
  • krompir v olupku, neglasiran riž,
  • polnozrnate testenine;
  • fižol, grah, soja;
  • sveža, zamrznjena zelenjava;
  • surovo, neolupljeno sadje, predvsem jagodičje;
  • posneto mleko
  • nemastna skuta
  • jajčni beljak
  • nesladkane pijače: čaj, voda, mineralna voda, čiste zelenjavne juhe

Hrana, priporočljiva v zmernih količinah:

  • pogosto: krompir, riž, testenine, mleko, jogurt, polmastni sir, pusto meso, ribe;
  • poredko: bel kruh, keksi za diabetike, sladko sadje, sadni sok iz svežega sadja, pusti izdelki iz mesa, jajčni rumenjak, drobovina;

Hrana, ki se je moramo izogibati:

  • hrana z veliko maščobami: ocvrte jedi, maslo, svinjska mast, margarina, mastno meso, majoneza, masleni rogljički, kremni siri, hrenovke, salame, klobase, industrijsko pripravljene jedi, pomfri, čips, industrijsko izdelane kremne juhe živila z veliko sladkorja: marmelada, med, sadni sirupi, kompoti, sadni izdelki iz konzerv, pudingi, brezalkoholne sladkane pijače (coca-cola, kokta, fanta…), likerji
  • živila z veliko maščob in sladkorja: torte, sladoled, čokolada
Prikaži Več

Podobni članki

Back to top button