Svetovni dan zdravja
(Nacioanalni inštitut za javno zdravje)
Leta 2020 je v povprečju sedem od desetih prebivalcev Slovenije (starih 16 ali več let) menilo, da je njihovo splošno zdravstveno stanje dobro ali zelo dobro. Zaposleni so bili v tem letu na bolniškem dopustu povprečno 18 koledarskih dni.
Že od leta 1950 7. aprila praznujemo svetovni dan zdravja. Datum je bil izbran kot obletnica ustanovitve Svetovne zdravstvene organizacije (WHO). V želji po večjem ozaveščanju javnosti se na ta dan vsako leto postavi v ospredje določena tema s področja zdravja. Letošnji dan zdravja bo tako potekal pod geslom »Naš planet, naše zdravje«, kampanja pa se s tem osredinja na nujne ukrepe, potrebne za ohranjanje zdravja ljudi in ohranjanje planeta kot vira človekovega zdravja.
Kako smo v letu 2020 ocenjevali svoje zdravje?
Povprečno sedem prebivalcev držav članic EU-27 od desetih (starih 16 ali več let) je v letu 2020 ocenilo, da je njihovo splošno zdravstveno stanje dobro ali zelo dobro. Delež teh prebivalcev je bil najvišji na Irskem (83,0 %) in v Grčiji (78,6 %) ter na Nizozemskem (77,9 %), najnižji pa v Litvi (44,3 %) in drugi najnižji v Latviji (49,7 %). V Sloveniji je bilo takšnega mnenja 67,2 % prebivalcev, kar je bil nekoliko nižji odstotek od povprečja v EU-27 (69,5 %).
Kakšen vpliv je imela epidemija covida-19 na naše duševno zdravje?
53 % oseb, starih 16 ali več let, je bilo mnenja, da zdravstvena kriza, povezana s covidom-19, v 2021 ni imela nobenega vpliva na njihovo duševno zdravje. 43 % oseb je izrazilo, da je nanje vplivala negativno, 4 % oseb pa, da je imela pozitiven vpliv na njihovo duševno zdravje. Ženske so bile po večini tiste, ki so ocenile, da je to stanje negativno vplivalo na njihovo duševno zdravje. Negativno oceno so najpogosteje podale osebe v starostni skupini 16–24 let.
Največ doplačil za zdravila in medicinske pripomočke
Potrošnja gospodinjstev za zdravstvene storitve je v 2019 znašala okoli 481 mio. EUR, pri čemer smo v tem letu porabili v obliki doplačil oziroma samoplačništva največ denarja za zdravila in medicinske pripomočke (54 %). Sledili so izdatki za ambulantne kurativne obravnave (38 %), pri čemer so zobozdravniške storitve predstavljale 9-odstotni delež vseh sredstev neposredno iz žepa.
Število prejemnikov dolgotrajne oskrbe se povečuje
Na koncu leta 2019 je bilo v okviru formalne oskrbe največ oseb deležnih storitev dolgotrajne nege na domu, in sicer 33,4 %; prejeli so jo lahko v obliki storitve ali oskrbe, ki so jo nudili predvsem izvajalci patronažne službe, izvajalci storitve pomoč na domu in osebne asistence ter družinski pomočniki. Nekoliko manj je bilo tistih, ki so bili storitev dolgotrajne oskrbe deležni v institucijah, 33,2 %; večinoma so prebivali v domovih za starejše občane. Tistih, ki so v okviru dolgotrajne oskrbe prejemali le denarne dodatke za poravnavanje različnih storitev, je bilo 32,5 %.
Ob svetovnem dnevu zdravja se je oglasil tudi generalni sekretar Združenih narodov Antonio Gutteres, ki pravi, da je potrebno med okrevanjem po pandemiji izvajati takšne politike in razporediti sredstva tako, da bodo vsi imeli enak dostop do zdravstvenih storitev.
Svetovna zdravstvena organizacija pa poziva voditelje po svetu k zagotavljanju boljših življenjskih in delovnih pogojev za vse. Med pandemijo covida-19 je po njihovih besedah postalo še bolj očitno, v kako različnih pogojih živimo. Nekatere skupine prebivalstva po svetu komaj pridejo skozi mesec, nimajo denimo dostopa do čiste pitne vode in do zdravstvenih storitev, zaradi česar po nepotrebnem trpijo, obolevajo za boleznimi, ki jih je mogoče preprečiti, in prezgodaj umrejo.
Kvalitetna hrana je izjemno pomembna!
Neuravnotežena prehrana in pomanjkanje telesne dejavnosti lahko prispevata k razvoju prekomerne telesne mase in debelosti ter k razvoju kronično nenalezljivih bolezni, kot so diabetes tipa dva, srčno-žilne bolezni in bolezni dihal. Z manjšo uporabo sladkorja in soli v živilih, spodbujanjem porabe polnozrnatih sestavin, dodatnim informiranjem potrošnika ter drugimi ukrepi želijo podjetja prispevati k zmanjševanju teh kroničnih bolezni. In k temu spodbujajo živilska podjetja na Gospodarski zbornici Slovenije. Kar nekaj je takšnih živilskih podjetij, ki so se prostovoljno zavezala k izboljšanju sestave živil, s tem pa prispevajo k pozitivnim spremembam prehranjevalnih navad potrošnikov in bolj zdravemu življenjskemu slogu.
Pod okriljem zbornice poteka projekt Zaveza odgovornosti, v okviru katerega podjetja iz sektorja brezalkoholnih pijač, mlekarskega in pekarskega sektorja širijo ponudbo živil izboljšane hranilne sestave.
Potrošnikom so tako danes dostopne številne manj sladke pijače, brezalkoholne pijače z nizko ali brez energijske različice. Prav tako je bolj pestra ponudba mlečnih izdelkov z manj dodanega sladkorja. Povprečen energijski iznos brezalkoholne pijače je v štirih letih padel za eno kilokalorijo na 100 mililitrov, povprečna vsebnost dodanega sladkorja v mlečnih izdelkih pa se je v dveh letih znižala za 0,4 grama na 100 gramov oz. 100 mililitrov. Pada tudi trend slanosti kruha, razširja pa se ponudba polnozrnatih izdelkov.
Ponudba izdelkov izboljšane sestave se je v segmentu brezalkoholnih pijač v štirih letih povečala za 48 odstotkov, v segmentu mlečnih izdelkov pa v dveh letih za 27 odstotkov. Na trgu je večina takšnih izdelkov tudi dodatno označenih z informacijami o njihovi energijski oz. hranilni sestavi že na prednji strani embalaže.
In ne pozabite: morda lahko država, podjetja ali pa zdravnik naredi nekaj za vaše zdravje. A vse se začne pri nas samih! Želimo vam čim več zdravja! Potem je vse veliko laže!
