Tega pa ne! Kaj bodo pa rekli? Nič! Saj ne boste slišali…

Slušni aparat ni več tabu!

Tako kot z leti prihaja do slabšega vida, tako se tudi kdaj zgodi, da kakšno besedo enostavno preslišimo. A za razliko od cenovno relativno dostopnih očal, so slušni aparati, ki pomagajo ob izgubi sluha, bistveno dražji. Na spletu se zadnje čase pojavljajo oglasi za slušne aparate, ki naj bi bili univerzalni, a žal temu ni tako. Slušni aparat mora biti natančno nastavljen, prilagojen potrebam posameznika, drugače nima učinka oziroma uporabniku celo škodi. V Sloveniji se na leto na novo izda nekaj manj kot 15.000 slušnih aparatov.

Med 20. in 65. letom slabše sliši že desetina ljudi. S starostjo delež seveda narašča, slabše sliši že polovica starostnikov. Razloga za starostno izgubo sluha strokovnjaki še ne poznajo, ugibajo pa, da jo gre pripisati vseživljenjski izpostavljenosti hrupu, ki načenja občutljiv slušni sistem. V Sloveniji ima težave s sluhom skoraj 10 odstotkov prebivalcev in ena tretjina jih že uporablja slušni aparat. Naglušnost in izguba sluha nista ozdravljiva stanja, sta pa rešljiva.  Strokovno podporo oziroma tehnično rešitev ponujajo dobavitelji s koncesijo zavoda za zdravstveno zavarovanje, letno se na novo izda nekaj manj kot 15.000 aparatov. Z novimi slušnimi aparati je mogoče nastaviti barve glasu, visoke in nizke tone, da se poudari samo govor je mogoče izklopiti tudi moteče šume. Sodobni aparati so povezani s telefonom, preko slušne zanke se brez težav posluša televizijo, spremlja koncerte, predavanja,… Vsak aparat mora biti prilagojen posamezniku, drugače je brez učinka ali uporabniku še bolj okvari sluh. Marsikdo je prav zaradi napačnih nastavitev obupal nad nošenjem tega pripomočka. 

Dobro slišite?

Če opažate, da vaš sogovornik momlja, se zamislite, če ga pravzaprav sploh dobro slišite. Če vam pogovori po telefonu ne stečejo najbolje, je morda razlog v vašem sluhu. V prvih stopnjah izgube sluha težje zaznamo in slišimo visoke tone, še posebej slabo slišimo ženske in otroke. Težavo povzročata glasova ˝s˝ in  ˝f˝.  Sluh izgubljamo kadar: težko slišimo, če je v ozadju hrup, težko sledimo pogovoru, če hkrati govori več ljudi, večkrat sogovornike prosimo, da ponovijo izrečeno, v ušesu slišimo piske, donenje, zvonjenje- temu pojavu rečemo tudi tinitus. Naglušni po ocenah strokovnjakov v povprečju čakajo sedem let preden se obrnejo po pomoč, ki bo poboljšala stanje. 

Kako do slušnega aparata

Kot smo že omenili je v Sloveniji približno 200.000 ljudi, ki trpi za okvaro sluha. Tretjina aparat že nosi, druga tretjina ga bo morala kmalu, zadnja tretjina pa si okvare s sluhom nikoli ne bo priznala. Zavedanje in priznanje, da ne slišimo je že prvi korak k rešitvi. Osebni zdravnik vse, ki menijo, da slabše slišijo napotijo k ORL specialistu. Ta s pregledom in meritvami sluha oceni v kolikšni meri je sluh okvarjen in ali je slušni aparat rešitev, nato sledi pogovor s slušnim akustikom. Z akustikom pretehtate možnosti kakšen aparat vam bi najbolj ustrezal.  Slušni aparat se izbere na podlagi avdiograma, ki je rezultat merjenja sluha. Izbira pripomočka je odvisna tudi od oblike ušesa. Težava nastane predvsem pri majhnih sluhovodih, saj je elektronika slušnega aparata v ohišju in vušesni aparat zaradi tega težje ustavijo. V takšnih primerih strokovnjaki priporočajo zaušesno obliko slušnega aparata. Dobro je, da se pred nakupom oceni tudi druge psihofizične lastnosti posameznika, če ta naprimer tudi slabše vidi, je dobro, da je naparava čim bolj preprosta in jo bo naglušni lahko nastavil brez pomoči.  

Povprečna starost posameznika, ki je prvič uporabil slušni aparat je 69 let in večina ljudi, ki slabo sliši se je na življenje s slabšim sluhom navadila, zato so tudi odlašali z obiskom zdravnika. Osebe pozabijo kako je živeti z normalnim sluhom, zato so občutki, ko si enkrat nadenejo slušni aparat menda precej nenavadni, na nov zvoke pa se uporabniki seveda hitro navadijo.

Še več o sluhu in slušnih aparatih pa tu (KLIK)