Sladkorna bolezen v poznejšem življenjskem obdobju
Sladkorna bolezen ali diabetes je kronično neozdravljivo obolenje. Gre za obolenje, ki sčasoma lahko vodi v zelo resne zaplete in predstavlja največje tveganje za nastanek srčno-žilnih zapletov. V Sloveniji s to boleznijo po ocenah, kajti uradnih podatkov o obolelih in registra sladkorne bolezni še vedno nimamo, živi več kot 125.000 ljudi.
Najpogostejša je sladkorna bolezen tipa 2, ki jo ima približno 90% vseh oseb s sladkorno boleznijo. Previsok krvni sladkor, kot glukozo poimenujemo laično, je pri tipu 2 sladkorne bolezni posledica sočasno prisotne okvare trebušne slinavke, ki izloča premalo inzulina, in oslabljenega učinka inzulina na telesna tkiva, predvsem mišičje in jetra. Okvara trebušne slinavke sčasoma napreduje, zato se način zdravljenja sladkorne bolezni tipa 2 stopnjuje, in sicer od spodbujanja k zdravemu življenjskemu slogu do zdravljenja z zdravili, ki jih zaužijemo prek ust, do zdravljenja z zdravili, ki se z injekcijo dajejo v podkožje kot npr. z inzulinom.
Nastanek sladkorne bolezni tipa 2 je z zdravim načinom življenja mogoče preprečiti – ali vsaj odložiti njen nastanek – v kar 80 odstotkih primerov.
Za Upokojen.si si je vzel čas asist. dr. Aleš Skvarča, dr. med., je zdravnik diabetolog, specialist interne medicine, zaposlen v Univerzitetnem kliničnem centru v Ljubljani. Diplomiral je na Medicinski fakulteti v Ljubljani. Del specializacije je opravil v diabetološkem centru Bournemouth Diabetes and Endocrine Center v Veliki Britaniji. Zadnjih 15 let se poglobljeno ukvarja z zdravljenjem odraslih oseb s sladkorno boleznijo tipa 1, ki uporabljajo inzulinsko črpalko in senzorski sistem za neprekinjeno merjenje glukoze. Dodatna znanja in izkušnje je pridobil v Cambridge University Hospital in King’s College of London v Veliki Britaniji. Na temo uporabe modernih tehnologij v zdravljenju sladkorne bolezni vodi delavnice po Sloveniji in v tujini. Prav tako je mentor študentom Medicinske fakultete v Ljubljani na vajah iz predmeta Interna medicina.
Kakšna je pravzaprav pojavnost sladkorne bolezni v populaciji upokojencev?
Pojavnost sladkorne bolezni tipa 2 s starostjo narašča, tako kot tudi drugih kroničnih bolezni. Natančnih številk žal nimamo, saj v Sloveniji še ni bil uveden nacionalni Register sladkorne bolezni. Podatek o predpisovanju antihiperglikemičnih zdravil pokaže, da jih jemlje med 15 in 20 odstotkov starostnikov. Ta delež v zadnjem obdobju še narašča. K temu je treba prišteti še tiste osebe s sladkorno boleznijo, ki zdravil ne jemljejo in izvajajo zgolj nefarmakološke ukrepe. Število tistih, pri katerih pa bolezen (še) ni prepoznana, ostaja neznano.
Koliko od teh ima bolezen pod nadzorom?
Ker nimamo registra, žal tudi natančnih podatkov ni. Iz klinične prakse pa lahko sklepamo, da so osebe z optimalno urejeno sladkorno boleznijo v manjšini.
Posameznik s sladkorno boleznijo na svojo bolezen povprečno pomisli vsakih 20 minut, vsak dan, vse življenje, zaradi česar zanj predstavlja veliko breme in posledično vpliva na kakovost njegovega življenja in življenja njegove družine.
Kaj svetujete ljudem, ki zbolijo? Na kaj morajo paziti, kako se jim življenje spremeni?
Zelo pomembno je začeti izvajati oziroma okrepiti zdrav življenjski slog. Svetujemo uživanje zdrave uravnotežene prehrane z veliko zelenjave in izogibanje sladkim pijačam. Priporočamo tudi redno in zadostno telesno dejavnost po zmožnostih in vzdrževanje primerne telesne mase. Če je potrebno jemanje zdravil, je treba upoštevati navodila zdravnikov in medicinskih sester. Znanje o bolezni tu igra zelo pomembno vlogo.
Kaj pa tisti, ki bolezni nimajo pod nadzorom, ki se nasvetov ne držijo – koliko je takšnih?
Kot kažejo klinične izkušnje, so ti žal še vedno v večini. Z izobraževanjem in osveščanjem ljudi pa se delež tistih, ki imajo svojo bolezen vse bolj pod nadzorom, postopoma vendarle povečuje. Glavne rezerve so sicer pri življenjskem slogu in rednem jemanju zdravil. Ob tem naj omenim še, da so cilji urejenosti glikemije individualno zastavljeni in se z življenjskim obdobjem pri posamezniku tudi spreminjajo. .
“Zaradi sladkorne boleznii vsako leto umre okoli 4,9 milijona ljudi. Za 60 odstotkov obolelih so usodni srčno-žilni zapleti. Pojavnost srčnega popuščanja or- je pri moških s sladkorno boleznijo 2,4-krat večja kot pri njihovih vrstnikih, ki nimajo sladkorne bolezni, medtem ko je pri ženskah s sladkorno boleznijo kar 5-krat večja kot pri njihovih nediabetičnih vrstnicah.”
Kakšna je razlika med upokojencem s sladkorno boleznijo pred 30 leti in danes? Je pristop k zdravljenju močno napredoval?
Pristop k zdravljenju sladkorne bolezni se je v zadnjih desetletjih pomembno izboljšal. Dandanes z metodami zgodnjega presejanja in preventive uspemo sladkorno bolezen odkriti in jo začeti zdraviti bistveno prej, in to pri večjem številu ljudi. Na voljo imamo tudi nove metode zdravljenja in spremljanja ravni glukoze, kar vse skupaj prispeva k pravočasnejšemu in uspešnejšemu zdravljenju bolezni, kot tudi k zmanjšanju tveganja za razvoj kroničnih zapletov.
Kaj lahko pričakujejo mladi upokojenci s to boleznijo? Kkakšno življenje jih čaka prvih 10, 20 oziroma 30 let?
Odgovor na to vprašanje je izrazito individualen in je odvisen od siceršnjega zdravstvenega stanja posameznika, morebitnih pridruženih bolezni in kroničnih zapletov, psihofizične kondicije, nenazadnje pa tudi od pravočasnosti postavitve diagnoze in uvedbe zdravljenja. Uspešnost zdravljenja sladkorne bolezni je še zlasti odvisna od ljudi samih in njihove motivacije za redno zdravljenje in izvajanje zdravega življenjskega sloga.
Kaj je novega v boju s sladkorno boleznijo? Kej medicina novega ponuja?
V zadnjih letih smo v boju proti sladkorni bolezni dobili veliko novih možnosti zdravljenja, tako v obliki tablet kot tudi injekcijske terapije, vključno z novimi pripravki inzulina. Nekatera zdravila lahko dodatno zmanjšujejo tveganje za srčno-žilne bolezni, ledvično bolezen, debelost, itd. Prav tako se vse bolj poenostavljajo načini spremljanja ravni glukoze. Napredovali so tudi načini zdravljenja kroničnih zapletov.
A kljub novim dognanjem je najbolj važna preventiva, naš način življenja, kajne?
Prav zares. Moderna medicina omogoča vedno večje “čudeže” v zdravljenju, a hkrati ostaja zelo pomembna preventiva, pravočasno odkrivanje in zdravljenje bolezni. Tu ima pomembno vlogo vsak posameznik sam. Žal pa je v praksi večkrat tako, da se v prvih letih bolezni, ko je človek še ne jemlje dovolj resno, “izgubljajo kilometri”, nato pa se v zdravljenju zamujenega spopadamo za “pridobivanje milimetrov”, ki so hkrati tudi najdražji.
Lahko morda izpostavite kakšen primer, ko ste sprejeli bolnika, ki je bil v res “slabi koži”, pa ste ga z znanjem rešili, vrnili v življenje?
V klinični praksi se večkrat zgodi, da zdravniško pomoč poišče nekdo, katerega življenje tako rekoč visi na nitki, a ga nato uspemo pozdraviti. Ta izkušnja največkrat posameznika vendarle prepriča, kako pomembno je pravočasno in ustrezno zdravljenje. Začne bolj ceniti svoje zdravje in življenje. Spomnim se primera bolnika z neredno zdravljeno sladkorno boleznijo, ki sem ga obravnaval v času urgentne službe na IPP. Komaj smo ga uspeli rešiti, saj so mu že začeli odpovedovati organski sistemi. Potrebna je bila dolgotrajna hospitalizacija na naši kliniki. Na srečo se je vse dobro izteklo in gospod sedaj hodi na redne kontrole v mojo diabetološko ambulanto, vestno izvaja zdravljenje in njegovo zdravje je spet boljše. Se pa vsakokrat spomni tistega večera na urgenci, ko bi se vse lahko tudi drugače končalo. A je življenje zmagalo!
