Življenje s srčnim popuščanjem

Srčno popuščanje je kronična bolezen, pri kateri srce ne zmore prečrpati dovolj krvi, da bi zadostilo potrebam telesa po kisiku in hranilnih snoveh. V telesu se zato običajno prične nabirati tekočina, kar povzroči večino simptomov in znakov srčnega popuščanja. Pogosti vzroki srčnega popuščanja so bolezen srčnih žil (koronarna bolezen) s srčnim infarktom ali brez njega, visok krvni tlak ter bolezni srčnih zaklopk in srčne mišice.

Kako deluje srce?

Srce je mišica, velika približno kot človeška pest. Leži za prsnico, njegova ključna naloga pa je poganjanje krvi po telesu. Tako srce zagotavlja preskrbo organov in tkiv s hranilnimi snovmi in kisikom.

Količina krvi, ki jo mora prečrpati srce, je odvisna od presnovnih potreb organov in tkiv. Ko počivamo, so presnovne potrebe našega telesa majhne, zato tudi srce poganja kri počasneje. Ko smo telesno dejavni, se presnovne potrebe zelo povečajo, zato tudi srce poganja kri veliko hitreje.

Telesna dejavnost ni edino stanje, ko mora srce kri poganjati hitreje. Obremenjeno je tudi pri visoki vročini in nekaterih relativno pogostih boleznih, kot so čezmerno delovanje ščitnice, slabokrvnost, bolezni zaklopk ipd.

Izrazitost znakov za oslabelost srčne mišice je odvisna od tega, kako močno je omejena črpalna zmogljivost srca:

Znaki popuščanja srca so:

• zmanjšana zmogljivost
• težko dihanje
• močno bitje srca pri naporih (npr. med hojo po stopnicah)
• pogostejše tiščanje na vodo ponoči
• kronični kašelj, ki se pojavlja zlasti pri obremenitvi
• hladne okončine
• otekanje nog, gležnjev
• zadrževanje vode v trebušni votlini
• modrikaste ustnice, uhlji in nos

Srčno popuščanje je pravzaprav ena redkih bolezni, vendar njena pogostost narašča. Ocenjujejo, da je v Evropi približno 10 milijonov ljudi s srčnim popuščanjem. V Sloveniji natančnega registra nimamo, po nekaterih predvidevanjih pa naj bi bilo bolnikov s to boleznijo okrog 40.000

Kako zdravimo srčno popuščanje?

• sprememba načina življenja (npr. omejitev vnosa tekočine in ukrepi za zdrav življenjski slog: omejitev soli, telesna aktivnost, vzdrževanje telesne teže, prenehanje kajenja in uživanja alkohola …)
• zdravljenje z zdravili (pomembno je dosledno jemanje)
• operativno zdravljenje (transplantacija srca, resinhronizacija, vstavitev začasne pomožne črpalke)

Zdrav življenjski slog je poleg zdravil torej ključnega pomena pri zdravljenju srčnega popuščanja.

Omejevanje soli je pomembno, saj pri bolnikih s srčnim popuščanjem preveč soli povzroči kopičenje vode v telesu, s tem pa se poslabšajo simptomi in znaki srčnega popuščanja. Za bolnike s srčnim popuščanjem je priporočen dnevni vnos 2 g soli (ena čajna žlička). Zavedati se morate, da to ni le sol, ki jo sami dodate hrani, temveč tudi sol, ki jo hrana že vsebuje. Izogibajte se vnaprej pripravljeni hrani, juham iz vrečk ali slanim prigrizkom in si hrano raje pripravljajte sami. Zaradi zmanjšanega vnosa soli se bo zmanjšal tudi občutek žeje, zato boste lažje obvladovali omejevanje tekočin.

Omejevanje tekočin je pomembno za obvladovanje simptomov in znakov srčnega popuščanja. Prepogosto pitje poveča otekanje in poslabša težave z dihanjem. V tem primeru moramo povečati odmerek diuretikov, da se znebimo odvečne tekočine.

Z discipliniranim omejevanjem pitja pomembno izboljšamo simptome in znake srčnega popuščanja, hkrati pa zelo zmanjšamo porabo diuretikov. Teh bolniki, ki dosledno upoštevajo omejevanje pitja, dostikrat niti ne potrebujejo oz. jih jemljejo po potrebi vsakih nekaj dni. Koliko tekočine lahko popijete na dan, vam bo svetoval zdravnik.

Omejevanje maščob je potrebno zlasti z vidika preprečevanja koronarne bolezni. Če imate zvišan holesterol, je prvi ukrep sprememba prehrane. Jesti je treba hrano, ki vsebuje malo maščob. Če bo holesterol kljub temu ostal previsok, vam bo zdravnik predpisal zdravilo za zniževanje.

Telesna dejavnost je za bolnike s srčnim popuščanjem izjemno pomembna. Z redno telesno dejavnostjo krepijo skeletne mišice in srce ter izboljšajo splošno počutje. Primerne so zlasti lažje in zmerne (aerobne) telesne obremenitve, kot so hoja, kolesarjenje po ravnem, plavanje. Večjim telesnim naporom (dvigovanje uteži, gorsko kolesarjenje ipd.) pa se je treba izogibati, saj lahko vodijo v poslabšanje srčnega popuščanja. Intenzivnost telesne dejavnosti je seveda treba prilagajati stopnji srčnega popuščanja. O trajanju,
intenzivnosti in vrsti telesne vadbe se posvetujte s svojim zdravnikom.

Prevelika telesna teža poslabšuje srčno popuščanje, saj odvečni kilogrami srce dodatno in po nepotrebnem obremenjujejo. Ob zmanjšanju telesne teže se lahko simptomi in znaki bistveno izboljšajo. O najprimernejšem načinu hujšanja se posvetujte s svojim zdravnikom.

Razvade, kot sta kajenje in čezmerno pitje alkohola, negativno vplivajo na srčno popuščanje. Zato je pomembno, da bolniki s srčnim popuščanjem ne kadijo in pijejo majhne količine alkohola.

Cepljenje. Bolniki s srčnim popuščanjem so bolj dovzetni zlasti za okužbe spodnjih dihal, zato je priporočljivo, da se vsako leto cepite proti gripi in pljučnici. Če se okužba vseeno razvije, je najbolje, da čim prej obiščete izbranega osebnega zdravnika. Ta se bo odločil, ali potrebujete antibiotik, hkrati pa bo ocenil, ali je zaradi okužbe prišlo do poslabšanja srčnega popuščanja.

Veliko koristnih nasvetov boste našli tudi TU (klik), na spletni strani društva Za zdravo srce.