Ne nasilju nad starejšimi!

Mednarodni dan ozaveščanja o nasilju nad starejšimi, 15. junij, je leta 2011 razglasila Generalna skupščina Združenih narodov. Njen namen je, da bi se v svetu slišal glas proti nasilju nad starejšimi. Po zadnjih statističnih podatkih naj bi bila v svetu žrtev katere od oblik zlorabe približno eden od šestih starejših ljudi.

Dolgo se o nasilju nad starejšimi ni govorilo, saj je šlo za sivo polje neodkritega in
zamolčanega nasilja. Starejši namreč o tem, da doživljajo nasilje s strani lastnih otrok,
vnukov, drugih sorodnikov ali pa s strani negovalcev, zaposlenih v zdravstvu in socialnem
varstvu, zelo težko spregovorijo. Strah, nemoč, sram preprečujejo, da bi o svoji stiski
spregovorili z osebami ali organizacijami, ki jim lahko pomagajo. Bojijo se, da bi razkritje
nasilja še povečalo njihovo ogroženost, odvisnost, jih pripeljalo v še večjo stisko.

Nasilje nad starejšimi je družbena problematika, ki posega tako v področje medosebnega
nasilja v družinskih odnosih in nasilja v institucionalnem varstvu, kjer starejši bivajo kot
tudi v problematiko strukturnega nasilja nad starejšimi v družbi.
Zaradi neenakih možnosti, socialne izključenosti, osebni odvisnosti zaradi nemoči, bolezni,
onemoglosti, pogoste materialne odvisnosti ali celo revščine ter manjše družbene moči
starejših, govorimo pri tej družbeni skupini o strukturnem ali sistemskem nasilju.

Varuh človekovih pravic Peter Svetina ob svetovnem dnevu ozaveščanja o nasilju nad starejšimi, ki ga obeležujemo 15. junija, poudarja, da sta ustrezno ukrepanje na eni strani in učenje odnosov na drugi temeljna ključa do zmanjšanja nasilja nad starejšimi. »Nasilje nad starejšimi je relativno nevidno, a kljub temu vseprisotno v različnih odnosih, od družinskih do institucionalnih, kaže se v grobosti vnuka ali nesramnosti občinske uradnice. Kot družba moramo imeti vedno in povsod ničelno toleranco do nasilja nasploh,« poudarja varuh.

Starejši pogosto postanejo žrtve nasilja in zlorab tam, kjer je njihova moč izrazito okrnjena in kjer so zaradi fizične, psihične, socialne, čustvene ali materialne šibkosti v odvisnem položaju od drugih. »S pokroviteljskim odnosom in nespoštovanjem njihovo družbeno moč še zmanjšujemo, odrekamo jim veljavo. Zato se je treba pri zmanjševanju nasilja do starejših v prvi vrsti ukvarjati z našim odnosom do njih, saj lahko z neozaveščenostjo nasilju nehote tlakujemo pot,« poudarja varuh. Pomembni so tudi strukturni ukrepi, ki lahko zmanjšajo neenak položaj starejših v družbi in jim omogočijo pravičnejšo obravnavo v primerjavi z drugimi družbenimi skupinami.

Nasilje nad starejšimi največkrat ni tema naslovnic, saj žrtve večinoma molče sprejemajo posege v svoje dostojanstvo: grožnje, izsiljevanja, nespoštovanje, ekonomsko izčrpavanje, pa tudi udarce. Ohromeli s sramom in strahom si ne upajo izraziti svojih bolečin, saj mnogi menijo, da bi razkritje še povečalo njihovo ogroženost, odvisnost, jih pripeljalo v še večjo stisko. »Zato je pomembno, da si ob zaznanih primerih nasilja ne zatiskamo oči, pač pa ukrepamo. Nujno je, da žrtve nasilja opazimo, jim pristopimo na pomoč, jim prisluhnemo, verjamemo, jih razbremenimo občutka krivde in jasno poudarimo, da je za nasilje kriv povzročitelj in ne oni,« je jasen varuh. Besede so naj razumljive, jasne in prilagojene njihovemu dojemanju. Poskrbeti je treba, da niso osamljeni ali fizično izolirani in jih opozoriti na možnost oziroma nujnost prijave nasilja.

Tudi s preseganjem stereotipov, da so nemočni, zmedeni in pozabljivi ter podobno, lahko starejšim omogočimo dostojen in enakovreden položaj v družbi. Imeti morajo možnost odločanja o zanje pomembnih zadevah, njihove želje in potrebe morajo biti upoštevane v največji možni meri. Za učinkovit odziv na nasilje pa je potrebno usklajeno delovanje državnih ustanov in civilne družbe, država pa mora z oblikovanjem celovite in usklajene politike omogočiti izvajanje pomoči žrtvam nasilja. Vlagati je treba tudi v usposabljanje in izobraževanje vseh tistih poklicnih skupin, ki se srečujejo starejšimi in z njimi delajo. Še naprej je treba razvijati socialne preventivne dejavnosti v društvih upokojencev in drugih nevladnih organizacijah, ki združujejo starejše osebe. Oblikovati je treba skupine za samopomoč, kjer jih še ni, saj gre za primere pomoči tistim, ki so v stiskah in opolnomočanje drugih, da v stiske ne zaidejo. Nenazadnje pa je prav tako pomemben del preventive na tem področju ozaveščanje širše javnosti, tudi ob pomoči medijev, da na starejše ne gledajo skozi očala stereotipov in jih vidijo v vsej njihovi edinstvenosti, ob svetovnem dnevu ozaveščanja o nasilju nad starejšimi še poudarja varuh Peter Svetina.

Treba je vedeti, da je vsako nasilje nesprejemljivo! Zato, če poznate koga, ki je deležen nasilja, pokličite pomoč. Če ste to vi, se obrnite na pomoč.

Kam se lahko obrnete?

Policija: 112

Društvo SOS telefon za ženske in otroke žrtve nasilja

Telefon: 24/7 brezplačni SOS telefon: 080 11 55
vsak delovni dan od 9.00 do 15.00 na telefonski številki: 031 699 333
Elektronski naslov: drustvo-sos@drustvo-sos.si

Društvo za nenasilno komunikacijo

Telefon: vsak delovni dan od 8.00 do 16.00 na telefonskih številkah: 01 4344 822 in 031 770 120.
Elektronski naslov: info@drustvo-dnk.si 

Društvo Ženska svetovalnica

Krizni center za ženske in otroke, žrtve nasilja Društva Ženska svetovalnica je dosegljiv 24 ur dnevno, vse dni v tednu, na telefonski številki 031 233 211
Telefon: vsak delovni dan od 9.00 do 18.00 na telefonskih številkah: 01 25 11 602 in 040 359 909.
Elektronski naslov: zenska@svetovalnica.org