Nostalgija

Najstarejša pustna maska

Če so danes najbolj popularni Spidermani, pa gusarji in princese in če vsi poznamo Kurente in Laufarje….katera pa je najstarejša Slovenska pustna maska? To so Škoromati.

a61770 d7d0fa198df34a888bc7e4a05b93f25a~mv2 d 4000 2871 s 4 2

V pisnih virih se po doslej znanih podatkih škoromatovo ime prvič pojavi že v prvi polovici 14. stoletja. 12. februarja 1340 je namreč mestni magistrat v furlanskem mestu Čedad (danes Cividale del Friuli v Italiji) objavil prepoved, po kateri se brez dovoljenja gestalda in mestnega sveta nihče ni smel na ulicah pokazati v obleki škoromata – »in habitu scaramatte«. Ime se je v pisnih virih drugič pojavilo 82 let kasneje, februarja 1422, zapisano kot »sgaravatte«. Zaradi teh dveh zapisov veljajo škoromati danes za prve in najstarejše omenjene maske na Slovenskem. In čeprav so Brkini (hribovita pokrajina med Krasom, Istro in Kvarnerjem) od mesta prve omembe škoromata oddaljeni približno sto kilometrov, so škoromati v Brkinih najmanj 700 let v istem prostoru ohranili tako ime mask kot tudi sam obred pustovanja.

pust hrusica skoromati

Letos jih sicer ne bomo videli na kakšnem pustnem festivalu, drugače pa so “doma” v vaseh na južnem obrobju Brkinov in Podgrajsko-Matarskem Podolju. Posebnost so hrušiški škoromati, ki imajo edini (razen poberina) obrazne maske.

Poberin je maska, ki je edino praznično oblečena, kot že ime pove, pa pobira darove na poberiji, torej na obhodu.

Pisane kape iz papirnatih rož in trakov so prepoznavni znak škoromatov z zvonci. Eden od osrednjih likov je tudi kleščar ali škopit, ki z lesenimi kleščami lovi ženske, dekleta in otroke, da jih škoromat lahko namaže s sajami po obrazu.

V drugi polovici našega stoletja pa je začel izginjati in se spreminjati zaradi opuščanja kmetovanja, velikega zaposlovanja kmečkih fantov v industriji in odseljevanja mladine v industrijska središča. Stare like so zamenjali novi, poenostavljeni in preprostejši, nekateri pa so povsem izginili. Nadalje se je stari način šemljenja obdržal samo v nekaj vaseh (Javorje, Hrušica, Podgrad).

Čeprav so škoromati skoraj povsem izginili, izjeme so bili posamezniki, ki se vključujejo med “sodobnejše” našemljence, se fantje pred pustom v nekaterih vaseh še vedno zbero in našemljeni poberejo darove, vendar izključno v domačih vaseh. Ponekod pa so fantovski (moški) privilegij šemljenja prevzeli ter ga ohranjajo v bolj ali manj izvirni obliki otroci. Nadalje približno 50 let nazaj in v izvirni obliki, so se šege oklepali fantje v Hrušici, ki so tudi sloveli kot ena najlepših skupin škoromatov.

Rzd 01 12 00010 11 01 s

Žal pa je iz že navedenih razlogov tradicionalen način šemljenja tudi pri njih izginil. Omeniti velja tudi sodelovanje Hruščanov na enem prvih karnevalov ljudskih mask v Ptuju leta 1964. Zanimiva posebnost so Podgrajci, ki so leta 1981 obnovili obhod škoromatov, vendar v spremenjeni, sodobnejši obliki. Pred leti pa so se jim sledili tudi Hruščani, ki so ravno tako obudili svoje like. Like, ki jih je prinesel novi čas, še vedno poimenujejo škoromat.

 Škormatija je od aprila 2012 vpisana v Register nesnovne kulturne dediščine.

Čas škoromatom ni bil vedno naklonjen, predvsem med italijansko okupacijo po prvi svetovni vojni, ko so oblasti nerade gledale slovenske običaje. Pa tudi tik po drugi svetovni vojni so bili mnenja, da je običaj potrebno zatreti zaradi strahu pred morebitnimi prikritimi sovražniki mlade države. Tudi cerkev pustovanju ni bila naklonjena. Nikomur pa ni uspelo običaja preprečiti. In se bo ob vpisu v Register nesnovne kulturne dediščine zagotovo obdrža!

rzd 01 15 00003 11 01 o 0
Prikaži Več

Podobni članki

Back to top button