Poslovil se je papež Janez Pavel II.

Huh, že 22 let je tega! Ja, hitro beži čas. Se spomnite, kakšne izredne razmere so vladale pri nas ob njegovih dveh obiskih Slovenije?

Janez Pavel II. je postal prvi neitalijanski papež po 455 letih in obenem prvi slovanskegaporekla, ko je bil 16. oktobra 1978 izvoljen za papeža. Rodil se je sicer 18. maja 1920 v Wadowicah, kakšnih trideset kilometrov jugozahodno od Krakova, stare poljske prestolnice. Njegov oče Karol je bil podčastnik poljske vojske, umrl pa je tik pred začetkom druge svetove vojne. Še prej, ko mu je bilo komaj devet let, je izgubil mater Emilijo.

Po maturi se je vpisal na fakulteto za književnost starodavne univerze v Krakovu, a je nacistična okupacija Poljske leta 1939 ustavila študij, zato je nekaj časa delal v kemični tovarni, nato pa v kamnolomu. Leta 1942 je vstopil v ‘podtalno’ semenišče tedanjega krakovskega nadškofa Adama Sapieha, ki je bilo v njegovi škofijski hiši. Po končanem osnovnem teološkem študiju je bil 1. novembra 1946 posvečen v duhovnika, ker pa je bil vsestransko nadarjen, so ga poslali v Rim. Leta 1948 je doktoriral iz Filozofije na dominikanski univerzi Angelicum.

Ko se je vrnil na Poljsko je bil kaplan v večih župnijah, leta 1955 je postal profesor filozofije na Katoliški univerzi v Lublinu in profesor teologije na univerzi Krakovu. Leta 1958 je bil imenovan za pomožnega škofa v Krakovu, šest let pozneje pa je postal nadškof druge največje škofije na Poljskem. Leta 1967 ga je papež Pavel VI. imenoval za kardinala Bil je član mnogih rimskih kongregacij, zato je pogosto potoval v Rim.

Leto 1978, ko je Vatikan imel kar tri papeže!

Po smrti Pavla VI. 6. avgusta, je bil 28. avgusta za njegovega naslednika izvoljen beneški patriarh Albino Luciani, ki si je kot papež vzel ime Janez Pavel I. A po 33tih dneh je nenadoma umrl. In sledil je nov konklave, iz katerega je izšel krakovski nadškof Karol Wojtyla kot papež Janez Pavel II.

Ker je bil relativno mlad za papeža, je imel ogromno energije. Bil je športnik, njegova potovanja na tuje so bila dolga in zahtevna. A je ogromno potoval. Njegov pontifikat je bil drugi najdaljši v zgodovini cerkve, preživel pa je tudi atentat nase.

13. maja 1981 ga je poskušal umoriti na trgu svetega Petra Turek Mehmet Ali Agca. Papež ga je kasneje obiskal v zaporu, o čem sta govorila je še vedno skrivnost. Tik pred izvedbo, isti dan, pa so preprečili tudi napad teroristične mreže Al Kaida na papeža na Filipinih januarja 1995. Na dan atentata so le tega preprečili.

Papež, ki je bi res veliko na poti

Noben papež pred njim se ni srečal s toliko ljudmi, Janez Pavel II. je obiskal 129 tujih delež.Pri tedenskih splošnih avdiencah se je srečal s skoraj 18 milijoni ljudi, k temu pa je treba prišteti še milijone udeležencev med njegovimi obiski po vsem svetu.

Dvakrat se je ustavil tudi pri nas. Prvič med 17. in 19. majem 1996, ko je obeležil 1250. obletnico krščanstvana Slovenskem. Iz tega obiska je verjetno najbolj znan stavek s srečanja z mladimi na postojnskem letališču, ko je bil ravno njegov 76. rojstn dan: ” Papež ‘ma vas rad.“

• 18. maj 1996, Hipodrom Stožice, na maši se je zbralo 105,000 ljudi
• 18. maj 1996, Letališče Postojna, na maši in praznovanju rojstnega dne, se je zbralo 70,000 mladih
• 19. maj 1996, Letališče Maribor, na maši se je zbralo 100,000 ljudi

Drugi obisk Slovenije je trajal le pol dneva. To je bilo 19. septembra 1999 ob beatifikaciji Antona Martina Slomška. To je bil največji shod ljudi v zgodovini Sloveniji, v Mariboru se je zbralo med 160.000 in 200.000 ljudi.

Nekaj zanimivosti o njegovem pontifikatu:

• drugi najdaljši pontifikat,
• med svojim pontifikatom je prepotoval 1.247.613 km
• 104-krat zapustil Italijo
• obiskal 129 držav
• opravil 146 obiskov v Italiji,
• za blažene razglasil več kot 1338 ljudi,
• imenoval 231 kardinalov,
• se srečal z več kot 1590 predsedniki oz. predsedniki vlad.

Razglasitev za svetnika

13. maja 2005 je njegov naslednik Benedikt XVI. najavil, da bo začel postopek beatifikacije. S tem je preskočil običajno petletno obdobje po smrti kandidata. 1. maja 2011, na Nedeljo Božjega usmiljenja, ga je razglasil za blaženega na Trgu sv. Petra. Navzoč je bil poldrugi milijon ljudi. 19. decembra 2009 je bil razglašen za bojžega službabnika, papež Frančišek pa ga je 27. aprila 2014 razglasil za svetnika.

Leta 2003 je bila uradno potrjena njegova Parkinskonova bolezen, a se ni umaknil, vse dokler so ga noge nosile. Z velikim sočutjem prebivalstva je umrl v Vatikanu 2. aprila 2005, na predvečer nedelje Božjega usmiljenja, ki jo je sam razglasil nekaj let prej.