Ko se ni jedlo solate in nabiralo gob. In ko danes znova od tam prihajajo zaskrbljujoče vesti.

Kaj ste počeli pred 36timi leti? 

Tistega leta so Sovjeti v vesolje poslali glavni del mednarodne vesoljske postaje Mir. V Združenih državah Amerike pa so povsod v javnem transportu prepovedali kajenje. Smrtonosni plin iz vulkanskega jezera Nyos v Kamerunu ubije 1500 ljudi. Mike Tyson postane najmlajši prvak v težki kategoriji. Argentinci v Mehiki osvojijo svetovno prvenstvo v nogometu. Olof Palme, švedski predsednik vlade, je bil ubit v atentatu. Britanski mediji razkrijejo, da ima Izrael v lasti 100 konjic jedrskega orožja. Katerega izmed naštetih dogodkov se spomnite? Ja, 36 let je že kar precej kajne? 

A tega lega, 1986, se je zgodilo še nekaj. Dogodek, ki ga ne bomo pozabili stoletja in ki bo svoj pečat pustil tisočletja. V elektrarni Černobil 4, v Ukrajini, je prišlo do najhujše jedrska nesreča do zdaj. Se spomnite, ko ni bilo “pametno” jesti solate ali pa nabirati gob? 

Kaj se je zgodilo tistega jutra, 26. aprila leta 1986?

O vzroku nesreče obstajata dve nasprotujoči si uradni razlagi. Prva je bila objavljena avgusta 1986 in je okrivila izključno upravljavce v jedrski elektrarni. Druga razlaga, objavljena leta 1991, pa krivdo pripisuje zasnovi reaktorja RBMK, predvsem nadzornim palicam. Nekateri neodvisni strokovnjaki menijo, da nobena razlaga ni povsem pravilna. Sovjetska zveza na takšno nesrečo ni bila pripravljena. Verjetno je ni države, ki bi takrat bila kos takšni katastrofi. A v Sovjetski zvezi je bilo vse še bolj zapleteno, saj je bil na udaru tudi ugled velesile. Zato so oblasti dolgo prikrivale nesrečo. Ljudje v mestu Pripjat so bili tako evakuirani šele dva dni po nesreči. V tem času so že bili izpostavljeni visokim stopnjam sevanja. 

Prva država, ki je svet obvestila o nesreči je bila Švedska, Sovjetska zvez je nesrečo prikrivala, radioaktivni dež pa je padal vse do Irske. Velika območja Ukrajine, Belorusije in Rusije so bila kontaminirana, kar je povzročilo evakuacijo in preselitev približno 300.000 ljudi. Približno 60 % radioaktivnega prahu se je odložilo v Belorusiji. Da si lažje predstavljamo obsežnost katastrofe, količina radioaktivnega sevanja, ki je bila izpuščena v ozračje je približno 200-krat višja od celotne emisije atomskih bomb, ki sta zadeli mesti Nagasaki in Hirošima.

Posledice?

Poročilo Zdruežnih narodov iz leta 2005 navaja 56 neposrednih smrti: 47 delavcev ob nesreči in 9 otrok z rakom ščitince ocenjeno pa je, da naj bi umrlo do 9000 ljudi zaradi dolgotrajnih bolezni, povezanih z nesrečo. Skoraj pet milijonov ljudi še vedno živi na prizadetih območjih.

Tole je bilo opozorilo za prebivalce mesta Pripjat, od koder so ljudi začeli evakuirati šele dva dni po nesreči.

 “Za pozornost prebivalcev Pripjata! Mestni svet vas obvešča, da se zaradi nesreče v Černobilski elektrarni v mestu Pripjat radioaktivne razmere v bližini poslabšujejo. Komunistična partija, njeni uradniki in obrožene sile sprejemajo potrebne ukrepe za boj proti temu. Kljub temu, da bi bili ljudje čim bolj zdravi, pri čemer so otroci na prvem mestu, moramo začasno evakuirati državljane v najbližjih mestih regije Kijeva. Iz teh razlogov bo od 27. aprila 1986 do 14. ure vsak blok lahko imel na razpolago avtobus, ki ga bodo nadzorovali policija in mestne oblasti. Zelo priporočljivo je, da za vsak slučaj s seboj vzamete dokumente, nekatere življensk pomembne stvari in določeno količino hrane. Vodstveni delavci javnih in industrijskih objektov v mestu so se odločili za seznam zaposlenih, ki bi morali ostati v Pripjatu, da bi te objekte vzdrževali v dobrem stanju. Vse hiše bo v času evakuacije varovala policija. Tovariši, začasno zapustite prebivališča, preverite ali ste ugasnili luči, električno opremo in vodo ter zaprli okna. Prosim bodite mirni in urejeni v postopku te kratkotrajne evakuacije.”

Bi pomislili, da so po nesreči jedrsko elektrarno zaprli? Seveda. A ni bilo tako. Ker je Ukrajina potrebovala električno energijo je Černobil deloval naprej. Na poškodovani reaktor in upravno zgradbo so vlili 200 metrov betona. V reaktoju št.2 je zagorelo 1991. Ker je bil reaktor hudo poškodovan, so ga zaprli.

Reaktor št. 1 je nehal obratovati novembra 1996 na podlagi sporazuma med ukrajinsko vlado in mednarodno agencijo za jedrsko energijo. Novembra 2000 pa je tedanji ukrajinski predsednik Leonid Kučma na uradni slovesnosti osebno ugasnil reaktor št. 3, s tem pa je obstala celotna černobilska elektrarna.

Turizem danes: pred vojno v Ukrajini

Pred vojno v Ukrajini je bil možen izlet v mesto Pripjat. In je bilo kaj za videti. Pripjat je bil eno od dvajsetih »jedrskih mest«, ki so jih zgradili v času nekdanje Sovjetske zveze. Oddaljen je zgolj 90 kilometrov od Kijeva. Zgrajeno je bilo za delavce in družine v jedrski elektrarni, prostora je bilo za več kot 70 tisoč ljudi, a jih je pred nesrečo v mestu živelo manj kot 50 tisoč. Vse je tako, kot je bilo na dan evakuacije, pred 36timi leti. Knjige so še na knjižnih policah, otroške igrače še ležijo naokoli, zabaviščni park, ki nikoli ni bil zares odprt, je še vedno tam. Le narava si utira pot nazaj v mesto. Zdaj v mestu in okolici živijo volkovi, divji konji, borbi, divji prašiči. Ker živijo v varni coni, ki obkroža jedrsko elektrarno imajo zaradi sevanja višjo smrtnost in tudi povečane genske mutacije.

A ne pozabimo, zaradi jedrske nesreče pred 36timi leti je Pripjat z okolico močno okuženo mesto in bo ostalo zapuščeno še dolgo, res dolgo. Ostanki nevarnega plutonija imajo razpolovni čas 24.000 let!

A vse to letos ni ustavili Ruske vojske, ki je zavzela Černobil, ruski vojaki pa so se celo “vkopali” v okolici, medtem ko ukrajinski delavci več dni niso smeli zapustiti elektrarne. No, na koncu so se ruski vojaki umaknili, zaradi sevanja pa naj bi imeli tudi zdravstvene težave.