Kaj ste počeli 20. julija 1969?
Kdo od vas se spomni, kaj se je dogajalo 20. julija leta 1969? Kaj pa če malo pomagamo? V vesolju je bila takrat raketa Saturn V. In za prvi obisk Lune sta se pripravljala dva astronavta. Ves svet je poslušal ali pa gledal, kaj se dogaja tam zunaj. Ja, mineva 62 let od prvega pristanka na Luni. “Majhen korak za človeka, velik skok za človeštvo” je takrat z Lune sporočil Neil Armstrong. Dosežek velja za morda celo največji znanstveni dosežek 20. stoletja.
Zgodovinski pristanek so spremljali vsi, ki so doma že imeli TV sprejemnik. V Združenih država Amerike je odprtih ust sedelo 53 milijonov družin, po svetu pa neverjetnih 550 milijonov gledalcev. To so bili najvišje številke gledanosti v zgodovini. Zanimivost: Na RTV Slovenija je prenos v živo komentiral Boris Bergant, stric Igorja E. Berganta. Prenos je imel deset-sekundni zamik, oddaja pa se je začela uro pred vklopom v živo.
A pojdimo lepo od začetka: Maja 1961 je ameriški predsednik John F. Kennedy nagovoril Kongres in rekel, da bi se moral ameriški narod zavezati k temu, da do konca desetletja spravi človeka na Luno. No, da spravi Američana na Luno. Prvi človek v vesolju je bil Sovjet in naj jih vrag vzame, če bo Sovjet tudi prvi človek na Luni.
In tako so Neil Armstrong, Michael Collins in Edwin Aldrin vzleteli 16. julija 1969. V štirih dneh so prepotovali 400.000 kilometrov do Lune. V zrak jih je s Kennedeyevega vesoljskega središča dvignila raketa Saturn V. To je bila veličastna raketa, visoka dobrih 110 metrov in težka skoraj tri tisoč ton. V okviru projekta, ki je potekal med letoma 1964 in 1971, ter stal okrog 38 milijard današnjih evrov, so zgradili 15 takšnih raket. Dveh sicer niso nikoli izstrelili, so pa z ostalimi na Luno spravili 24 astronavtov. Prva stopnja izstrelitve je porabila 770 tisoč litrov kerozina in 1,2 milijona litrov tekočega kisika, pet motorjev pa je proizvedlo 3400 ton potiska. To je enako kot 160 milijonov konjev. Raketa, ki so jo prvič izstrelili leta 1967, je še vedno največja in najmočnejša raketa, ki jo je ustvaril človek.
V lunarni modul sta se vkrcala Armstrong in Aldrin in 20 julija ob 13. uri in 15 minut in se ločila od matične ladje, kjer je ostal pilot Colins. Po 102 urah in 15 minutah od starta z Zemlje, sta ob 16. uri in 17 minut pristala na Luni v Morju tišine. Potem, ko sta se nekaj ur pripravljala, je Armstrong 20. julija 1969 ob 22. uri in 56 minut (21. julija ob 3. uri zjutraj po srednjeevropskem času) zlezel po lestvi in skočil na Lunina tla. Nato je izgovoril slavni stavek:
»That is one small step for man, one giant leap for a mankind. (To je majhen korak za človeka, a velik skok za človeštvo)«
Čez 20 minut je izstopil tudi Aldrin. Razobesila sta ameriško zastavo in opravila različna merjenja, ter zbrala lunarno kamenje. Na kraju prvega izkrcanja sta pustila tablico z napisom: »Tu so ljudje s planeta Zemlja prvič stopili na Luno. Prišli smo v miru za vse človeštvo.«
Na njej je bil tudi datum in podpisi astronavtov in takratnega ameriškega predsednika Richarda Nixona. Na luni sta bila 2 uri in 31 minut.
