Od “škatle” do cele stene
Kdo bi si mislil, da mineva že 90 let od prve predstavitve sodobnega katodnega televizorja. Leta 1931 je njegovo delovanje v Berlinu pokazal izumitelj Manfred von Ardenne. In njegov izum je bil eden najpomembnejših prebojev na poti do televizijskih sprejemnikov, kot jih poznamo danes.
Težko bi sicer rekli, kdo je “kriv” za televizorje kot jih poznamo danes in kdaj bi lahko določili “rojstni” dan. Televizija je proizvod številnih iznajdb in odkritij mnogih znanstvenikov. Prvi delež je prispeval nemški znanstvenik Paul Nipkow z izumom motorja in s sistema vrtečih se plošč z luknjicami, ki so »dajale« sliko predmeta na zaslonu. Dejanskega prenosa slike takrat še ni bilo in prvi prikaz televizije je uresničil Škot John Logie Baird, ki velja za uradnega izumitelja televizije. Prvič je bila predstavljena leta 1926 v Londonu in pri tem je Baird uporabil Nipkowe plošče.
Za ločevanje svetlobe s prizorišča v vrstice je uporabil vrteči se disk z luknjicami. Fotoelektrična celica je spremembe jakosti svetlobe prevedla v električne signale. V njegovem sprejemniku je bila žarnica, ki je svetila skladno s sprejetim signalom s spremenljivo jakostjo. Gledalec je gledal motno, nerazločno sliko skozi luknje v vrtečem se disku sprejemnika.
Katodna cev je naprava, izumitelj katere je Karl Ferdinand Braun, ki žarek elektronov usmeri na luminiscenčni material na ekranu in tako na njem ustvari sliko. Katodne cevi so bile osnova vseh ekranov od začetkov televizijske tehnologije med obema vojnama do prihoda LCD ekranov ob koncu tisočletja.
Manfred von Ardenne pa je s prikazom tehnologije dokazal, da je katodni aparat bistveno primernejši za uporabo v nastajajoči televizijski tehniki od prejšnjih poskusov uporabe filmov in diapozitivov. Ardenne sicer še ni imel razvitega sistema za snemanje s kamero, je pa lahko na razdaljo prenašal in prikazal diapozitive in vnaprej posnete filmske trakove.
Zaradi uspeha njegovega prikaza je v Nemčiji zaživela tudi prvi redni javni televizijski program, ki je v okolici mesta Witzleben pri Berlinu oddajal nekajkrat na teden. Program je postal izjemno priljubljen in svetovno znan leta 1936, ko je preko njega potekal prvi množični televizijski prenos olimpijskih iger. Olimpijske igre v Berlinu si je tako lahko prvič v zgodovini na nekaj redkih zasebnih in javnih televizijskih ekranih ogledalo več kot 130 tisoč ljudi.
Prvi televizijski prenos je sicer predvajala kanadska radijska postaja CKAC leta 1931.
Kaj pa televizija na Slovenskem?
V Slovenijo je televizija prišla nekoliko kasneje. Začetki televizije v Sloveniji segajo v leto 1949, ko je bil ustanovljen prvi TV laboratorij v Ljubljani, vendar je prvi javni televizijski program stekel sedem let kasneje na ljubljanskem Gospodarskem razstavišču. Dve leti kasneje je TV studio Ljubljana začel predvajati redni eksperimentalni program. V Ljubljani je bilo takrat le kakšna dva ducata zasebnih televizijskih sprejemnikov. TV sprejemnike so postavili v nekatere izložbe ob glavnih mestnih ulicah. Ljudje so tako lahko prvič videli radijske napovedovalke in napovedovalce.
Prenos svetovnega prvenstva v nogometu 1958, Podmeja nad Trbovljami. Televizor Grundig.
Slovenska televizija sprva ni mogla biti namenjena gledalcem, saj jim ob nekaj sto televizijskih sprejemnikih v Jugoslaviji leta 1956 (okoli 250 v Sloveniji) tudi ni mogla biti. Leta 1960 jih je bilo v Sloveniji nekaj prek tri tisoč, leta 1961 prek deset tisoč, leta 1968 skoraj 176 tisoč.
Ogled prvih televizijskih prenosov – programov so si gledalci lahko ogledali tudi skozi odprto okno RTV Ljubljana, kjer je bil v notranjosti nameščen televizijski sprejemnik
Eden izmed prvih gostov televizijskega programa je bil Fran Milčinski Ježek. Na začetku predvajanja programa se je na televizijskih zaslonih izpisal napis: Radio Ljubljana – televizijska oddaja – televizijski studio. Televizija Ljubljana je svoje prve oddaje pripravljala in predvajala iz Zagreba.
Leta 1960 je televizijski program oddajal že pet dni v tednu, istega leta pa so gledalci lahko spremljali neposredni prenos Evrovizije in skoke iz Planice. Prenos so ljudje sprejeli z navdušenjem. Že od vsega začetka delovanja televizije je program obsegal tedensko informativno oddajo TV Obzornik. Kmalu po tem so začeli s predvajanjem prve zabavne glasbene oddaje, 22. novembra 1958 je bila na sporedu prva TV drama, 21. januarja 1959 pa prvi prenos iz ljubljanske opere.
Leta 1966 se začne tudi pri nas prvo televizijsko oddajanje v barvah.
