Slovenska popevka
AVGUSTOVSKA RUBRIKA NA Upokojen.si
Kdaj se je ustvarjala najboljša glasba? Vsak bo verjetno rekel da v obdobju, ko je bil še mlad. No, mi smo se odločili, da na naši strani obudimo spomin na Slovensko popevko. Se še spomnite zimzelenih melodij, kjer je bila glasba res drugačna kot je danes. Morda se nam danes to zdi zato, ker nas spominja na našo mladost. Morda pa, ker je dejansko bila drugačna, boljša, bolj melodična in predvsem so bila v ospredju besedila. K vsemu temu pa dodajmo še, da so jo ustvarjali največji mojstri naše glasbe.
Kdaj se je Slovenska popevka sploh začela? Okoli Slovenije je brbotalo od življenja, od glasbenih festivalov in dobre glasbe. Leta 1961 se je po radijskih frekvencah prvič zaslišal Elvis Presley in njegov Surrender ali pa Little sister. Ali pa Please mr. Postman skupine The Marvelettes. Potem pa je bil Kekec, no igralec, ki ga je odigral, Matija Barl tisti, ki je leta 1962 bil najbolj zaslužen, da so na Bledu izvedli prvo Slovensko popevko.
Dve leti kasneje se je Popevka preselila v Ljubljano, na Gospodarsko razstavišče in nato v Halo Tivoli, pa v Križanke, zadnja leta pa popevko gledamo iz studiov RTV Slovenija. Slovenska popevka je v sedemdesetih prerasla v pravi mednarodni festival, na katerem so v alternacijah z domačimi prepevali ugledni izvajalci, ki so jih na oder ljubljanske Hale Tivoli poslale najbolj znane evropske radijske postaje od BBC-ja in RAI-ja do poljskega, češkega, švicarskega in irskega radia. Potem pa je prišel zaton:
V osemdesetih letih je popevka pričela bledeti zato smo leta 1983 bili priča zadnji, preden je šla na 15 letni premor. Nato se je leta 1998 na Ljubljanskem gradu Slovenska popevka triumfalno vrnila. Z zmagovalno pesmijo Za prijatelje Andreja Šifrerja pa smo dobili novo zimzeleno melodijo.
A vrnimo se v leto 1962, torej na začetek: Zmagovalna pesem je bila Mandolina. Nepozabna Stane Mancini in Beti Jurković. Zapela sta priredbo za veliki orkester ter priredbo za manjšo zasedbo, za nagrado pa od blejskega turističnega društva prejela takratnih 150.000 dinarjev.
Stane Mancini je svojo glasbeno pot je začel z revijskim orkestrom in zborom Radia Ljubljane, svojo prvo ploščo z naslovom Non capito je posnel leta 1961, omenjena pesem pa je bila kar 52 tednov na 1. mestu lestvice popevk časopisa Dnevnik. Njegove velike in večne uspešnice pa so še: Non capito, Le z menoj, Lastovke, Tam, kamor hodi veter spat, Beseda Ljubljana, njegova izvedba pesmi Gor čez Izaro z Marjano Držaj pa sta se zbadala v pesmi Kako sva si različna.
In seveda še zmagovalna pesem: Kliknite TU:
