Pogovor z Nado Lomovšek. Izjemno zanimivo upokojenko
Nada Lomovšek je vselej nasmejana in dobrovoljna 70-letnica. Zadnjih deset let živi v mali vasici Benete na idiličnih Blokah. Ima hčerko Mojco in tri živahne vnuke. Za seboj ima pestro življenjsko pot. V aktivni dobi je najprej delala v Pletenini v proizvodnji, nato je odšla v Slovenijales, kjer je delala v avtomatski obdelavi podatkov, nazadnje pa je delala na Zavodu za transfuzijsko medicino. Upokojila se je leta 2006, pri 54 letih, po zaključenem zdravljenju raka na debelem črevesu.
»Diagnoza RDČD (rak debelega črevesa in danke) me je ujela popolnoma nepripravljeno. Nikoli nisem bila resno bolna. Običajni prehladi, kakšna viroza ali angina, » se spominja Nada. Prvi simptomi zahrbtne bolezni niso bili nič posebnega, zato tudi niso terjali velike skrbi, vsaj na začetku ne. A postala je bolj pozorna, ko s časom niso pojenjali, ampak so se krepili.
» Nenehna utrujenost, nedoločene bolečine v spodnjem delu trebuha in kri v blatu. Odšla sem na pregled h proktologu in po dodatnih preiskavah je bil sum takoj potrjen. Diagnoza rak je moje običajno življenje podrla do temeljev. Nikoli ne bom pozabila jutra 11. septembra 2006, ko sem z malim kovčkom v roki stopala skozi vrata Kirurškega sanatorija v Rožni dolini,« se spominja, vselej s cmokom v grlu.
A na srečo so raka odkrili pravočasno, zato je zadostoval le operativni poseg. »Danes se raka spominjam kot nezaželenega gosta, ki je prišel nepovabljen. In še vedno sem prepričana, da mi je dal več kot vzel, » še pove Nada, ki je med srečneži, saj je preživela in ozdravela. Če imaš izkušnjo raka, to vedo povedati vsi, ki so takšno izkušnjo s pozitivnim razpletom imeli, začneš v življenju zares uživati v vsakem dnevu, v vsaki lepi stvari, ki je prej velikokrat še opazili niso. »Rak me je naučil, kaj je prioriteta in kaj nepotreben balast. Zelo malo dobrin in ljudi potrebujemo ob sebi, da zadovoljno živimo. Predvsem pa sem po bolezni postavila sebe na prvo mesto. Skrbim za zdravo in zmerno prehrano. Uživam v malih razvadah, kot je jutranje pitje čaja z medom in poslušanje ptičjega petja na pomlad in poleti. Zime so pri nas ostre, ampak opazovati ples snežink skozi okno in ob zakurjenem štedilniku … milina, ki jo je potrebno doživeti. Predvsem pa znam živeti sama s seboj. Kar marsikomu ni lahko in ni za vsakogar. Imam veliko razlogov za smeh. Zdravje. Hčerkina družina. Živahni vnuki. Nekaj res dobrih prijateljic. Klepet z njimi. Konec koncev tudi svoboda. Grem, kamor hočem. Pridem ravno tako, » povzame sogovornica.
Nadina ljubezen so potovanja
“Moja velika ljubezen so potovanja. Daljša ali krajša, vseeno. Vedno sem bila zelo radovedna in vedno me je zanimalo, kaj se skriva za tistim zadnjim obzorjem. No, zdaj imam končno čas in možnost to udejaniti. Od vsepovsod prinašam zelo specifične spominke. Zanimive kamne in rože. Obojega se je nabralo zelo veliko.”
“To so dejavnosti, ki me poleg vnukov najbolj osrečujejo. Imam solidno pokojnino in nekaj prihrankov, ki so mi ostali od prodanega stanovanja. S temi sredstvi brez težav financiram to svojo “ljubezen”. Živim sama. Za seboj imam dva zakona,ki sta se po spletu okoliščin končala. Z nobenim od bivših nimam nobenih stikov. Sploh zadnji me je globoko prizadel. Nisem človek, ki bi dolgo pestoval zamere, zato sem danes povsem neobremenjena s preteklostjo. Nekako po maniri: Bilo pa prošlo!«
Želje v jeseni življenja
Ko Nado vprašam, kaj si na starost želi, ali ima še kakšne neizpolnjene želje, me preseneti. » Pravzaprav ne veliko. Želim si, da bi lahko samostojno živela in skrbela zase do konca svojega življenja. Vedno rečem, da naj se me izogneta dve stvari: demenca in plenice, vse ostalo bo več kot odlično. Dokler me bodo noge nosile, bi še rada potovala. Konec tedna se odpravljam na potovanje po antični Grčiji, v septembru me čaka Jordanija. V naslednjem letu pa načrtujem, če mi bodo zvezde naklonjene, še počitnice v Andaluziji.«
A tudi pri njej, kot pri vseh ljudeh, bo kakšna želja tudi ostala neizpolnjena. »Pokojni oče je bil motorist. Večkrat me je vozil na motorju in vedno sem si želela, da bi tudi sama obvladala vožnjo z motorjem. Nikoli nisem zbrala dovolj poguma za to, zato je želja ostala zgolj želja..«
Aktivna upokojenka, ki uživa v delu
»Moji dnevi so zapolnjeni z vsebino in dejavnostmi, ki me veselijo, ter napolnijo dušo in telo z radostjo. Gojim rože, urejam okolico hiše, vsak dan skrbim za fizično aktivnost, veliko berem, pišem pesmi, poslušam glasbo in hodim na dolge sprehode. Veliko veselja in medsebojne ljubezni je med mano in mojim tremi vnučki. Obiskujemo se pogosto in uživamo drug z drugim.
Od ustanovitve Združenja Europa Colon SLO sem aktivna članica in prostovoljka, ker izhajajoč in lastne izkušnje, vem, s kakšnimi strahovi in dilemami se soočajo bolniki. Iskreno upam, da sem kateremu bolniku vsaj malo olajšala pot skozi neprijetno izkušnjo.«
Prednost zrelih let: sprejmemo se in se ne pretvarjamo, da smo drugačni…
Ko smo mlajši, si želimo vsem ugajati, želimo videti, da nas imajo vsi radi, sicer se ne počutimo najbolje. A z leti, takšen je pri večini proces, potrebujemo vedno manj potrditev od zunaj, da smo dobri, lepi, pametni… Pravo bogastvo začnemo iskati v sebi. Ko Nado vprašam, kako bi jo drugi opisali, hudomušno odgovori:«
Hm ja, kakor kdo. Rekli bi, da sem malo posebna, če ne kar »odbita«. Morda bi rekli, da sem delovna in sposobna. Morda bi rekli, da sem malo vzvišena. Morda bi rekli, da se ne družim prav veliko z ljudmi. Kaj pa vem. Kakšnih sovražnikov nimam. Tako vsaj mislim sama, » je odkrita.
Kaj pa horoskop?
» Sem tehtnica, z devico v ascendentu. Tehtnica prve dekade. Ascendent devica. Večno tehtam dileme za ali proti. Devica me dela natančno in pokroviteljsko. Najboljši pa je znak kitajskega horoskopa. Čistokrvna mačka, ki vedno pade na vse štiri noge. Si otrese smeti s kožuščka, poravna brčice in gre z dvignjenim nosom naprej,« pove z nasmeškom.
Prednosti upokojencev
»Imam ta privilegij, da so vse moje prijateljice tudi samske, samostojne ženske (enake ptice letijo skupaj) in se velikokrat pokličemo in gremo na klepet, kosilo, koncert. Kadar si to želimo in potrebujemo. Prednost upokojencev je gotovo veliko razpoložljivega časa brez nobenih vsakodnevnih obveznosti. Seveda ob predpostavki, da si zdrav (vsaj kolikor toliko), ker starost prinese s seboj tudi bolezni. In tudi ob predpostavki, da imaš tudi solidno pokojnino, kajti pomanjkanje denarja vodi v revščino, revščina v malodušje ali celo depresijo,« še zaključi Nada Lomovšek, ki vse vabi, da si pridejo ogledat njene Bloke. Čudovite v vsakem letnem času in vremenskih razmerah.