Upokojitev v stilu

Jurij Souček: gospod, ki ima nepozabni glas!

V svoji karieri je odigral okoli 150 gledaliških vlog, od tega precej zares vrhunskih. Na radiu je ustvaril več kot 600 vlog, zagotovo pa ga večina pozna po njegovi neverjetni sposobnosti interpretacije najrazličnejših glasov in znamenitih likov, ki jih je ustvaril pri sinhronizacijah risank. To je Jurij Souček, ki danes praznuje 93ti rojstni dan!

Jurij Soucek majhna ScaleHeightWzUyMF0

GLEDALIŠKI ODRI:

Diplomiral je na trgovski akademiji in kasneje na Akademiji za igralsko umetnost v Ljubljani. In po diplomi leta 1953 se je zaposlil v ljubljanski Drami. Kot 10 letni deček je želel biti lutkar, no bil je mnogo več kot to. Njegov gledališki opus šteje več kot 150 vlog, pri čemer je obveljal za izrazito karakternega igralca, vse od vsega začetka so mu najbolj ustrezali ostreje izrisani dramski tipi. Med drugim je bil Kreon v Smoletovi Antigoni, Hoederer v Sartrovih Umazanih rokah, Martin Luther v istoimenski Osbornovi drami, George v Albeejevi Kdo se boji Virginie Woolf?, Cesar v Arrabalovem Arhitektu in asirskem cesarju, pa Profesor v Ionescovi Učni uri ter številni drugi liki.

Menda obstaja le en lik, ki ga je vedno želel igrati, pa mu to ni uspelo: Jerman v Cankarjevih Hlapcih.

Jurij Souček je bil stalni član ljubljanske Drame od sezone 1953/54 do upokojitve leta 1993. Njegovo delovanje v matičnem gledališču in zunaj njega je pomembno zaznamovalo razvoj SNG Drama Ljubljana in vsega slovenskega gledališča, tudi eksperimentalnega. Je eden od ključnih ustanoviteljev Male drame in pozneje tudi Levega odra. Kot je povedal za oddajo RTV Slovenija Tednik, je »Mala drama nastala po pomoti. To naj bi bilo skladišče kulis, potem se je pa izkazalo, da je strop prenizek in vrata premajhna in smo nekako to zmašili, da sem lahko prišel sem s svojo skupino, ki sem jo potem preimenoval Stranski vhod, ker je bilo treba od strani priti noter.”

79758aed e70f 4102 994c 2973f555f23b b

“To da sem igralec mi pomeni vse” je nekoč dejal. “Pomeni mi vse, saj sem se že v otroštvu počutil poklicanega za to delo. Rad sem nastopal, znal lepo peti, igral sem violino. Bil sem vesel otrok in to veselje ohranjam še zdaj, pri devetdesetih”

RADIO:

Souček je na radiu in pozneje tudi na televiziji desetletja ustvarjal kot igralec in interpret, avtor besedil, priredb in včasih tudi režiser. Rodovi otrok so rasli z njegovim glasom, s katerim so junaki radijskih iger oživeli in bili živi četudi jih nismo videli. Njegov radijski opus je najobsežnejši v zgodovini slovenskega radia. Posnel je preko 600 radijskih iger!

TELEVIZIJA:

Součkovi prvi televizijski nastopi segajo v leto 1958. Igral je v prvih skečih še enega legendarnega igralca Franeta Milčinskega Ježka. Z Ježkom sta si bila tudi sicer blizu in sta se glede marsičesa strinjala: “Oba sva, zgleda, optimista glede politike. 40 let si misliš, da bo bolje, potem greš v pokoj in misliš, da bo bolje, še zdaj mislim, da bo bolje.
V preteklih šestih desetletjih je Souček nato postal eden najprepoznavnejših obrazov in glasov slovenske televizije. Zaigral je tudi v več filmih, med drugim v kultnem Ne čakaj na maj (1957) Františka Čapa in otroškem Čisto pravi gusar (1987), igral je tudi v televizijski seriji Waitapu (1990).

s
Osebni arhiv

RISANKE:

Njegova sinhronizacija risank je junake oživila tako, da smo si jih vsi predstavljali še po tem, ko je bila televizija že dolgo ugasnjena. Še zdajle, če vam rečemo: “In odpujsala sta domov” veste, kako je to sinhroniziral Jurij Souček.

Začel je s Čebelico Majo, v kateri je bil kobilica Flip, nato pa je glas posodil pri risankah Jakec in čarobna lučka, Maksipes Fik, Palček Smuk, najbrž pa je večini najbolj ostal v spominu po malem in velikem pujsu v risanki Pipi in Melkijad, čeprav je eden od njemu ljubših likov tudi Miškolin Josipa Ribičiča.

sdf 1

LJUBEZEN:

Že med vojno je kot fantič redno hodil na operne predstave. Operna primadona je tudi njegova žena Milena Morača. Spoznala sta se v Mariboru, kjer je bila angažirana, med režijo Lizistrate. Kam gre z njo najraje? Na morje Že v času epidemije je dejal: ” Imava eno barko, ki se imenuje Tastas. Če še o čem sanjava, potem sanjava največ o tem, da bi bila sedaj tam, na našem otoku pa na barki.”

Jurij Soucek z zeno ScaleHeightWzUyMF0
Osebni arhiv

Za svoje delo je leta 1994 prejel tudi Borštnikov prstan, leta 2005 viktorja za življenjsko delo in leta 2018 Ježkovo nagrado za življenjsko delo.

Prikaži Več

Podobni članki

Back to top button