Upokojitev v stilu

Ideja za izlet z vnuki

V Živalskem vrtu Ljubljana imajo letos res veliko novih prebivalcev. Ob šimpanzjem mladičku imajo ima mladiče tudi volčji trop.

b1dda391 3c17 417f 8636 636831a47c1a

Pri kanadskih volkovih so manj kot pol leta po prihodu samca Aragorna, ki je prišel z Živalskega vrta Münster v Nemčiji, dočakali prvi (in drugi) naraščaj. Samici Freya in Isa sta mladiče skotili vsaka v svojem brlogu, njihov oče pa se je izkazal za skrbnega vodjo tropa. 

Kanadska podvrsta volka

Volkovi v ZOO Ljubljana pripadajo kanadski podvrsti (Canis lupus occidentalis), ki je ena največjih podvrst volkov in živi v večjih tropih kot volkovi v Sloveniji, saj je večji tudi njihov plen. Med drugim plenijo bizone, lose in severne jelene. Njihov trop lahko šteje celo več kot 30 volkov. V ugodnih razmerah ima lahko trop v naravi več kot eno leglo mladičev, katerih oče pa je vedno vodilni volk. Če vodilna samica pogine, lahko dojenje prevzame druga, čeprav ni imela svojih mladičev, saj imajo zelo razvit starševski nagon. Tudi v primeru več hkratnih legel, se lahko samici izmenjavata in dojita vse mladiče. Nekateri mladiči ostajajo v tropu, drugi pa ga zapustijo med prvim in tretjim letom starosti.  

Svetli kot oče ali temni kot njihovi mami?

Kožuh kanadskih volkov je lahko svetlo ali pa temno obarvan, tako pri samicah kot pri samcih. Volkovi s črno obarvanim kožuhom se najpogosteje pojavljajo v gozdnih območjih Severne Amerike, kjer je kar 62 % volkov črno obarvanih. Črno obarvani volkovi so melanistična barvna varianta volkov, ki ni nastala v naravi, temveč z mutacijo pri domačih psih preko umetne selekcije, ki jo je izvajal človek. V zadnjih tisoč letih so se psi večkrat križali z volkovi in tako se je prenesla tudi ta mutacija. To je tudi edina do sedaj poznana mutacija pri živalih, ki je nastala kot posledica človekove umetne selekcije in se je prenesla ter uveljavila v populacijah v naravi.

Prikaži Več

Podobni članki

Back to top button