Intervju: Branko Oblak

»Ta zaslužek nič več ne pomeni, samo zdrav še moraš biti.«

Ob kolesarstvu (Tour de France) in kvalifikacijah košarkarjev za olimpijske igre, na televiziji, pa na radiu in v časopisih seveda prednjači še en šport. Najpomembnejša postranska stvar na svetu. Na stari celini se odvija Euro 2020, sicer z enoletnim zamikom, ki prvič v zgodovini poteka na kar enajstih prizoriščih po Evropi. Danes je že na vrsti prvi polfinale med Španijo in Italijo, na drugem polfinalnem obračunu, ki bo dan kasneje, pa se bosta pomerili Anglija, verjetno glavna kandidatka za osvojitev končne lovorike, tudi ob predpostavki domačega terena, in največje presenečenje prvenstva, Danska.

Kaj na dosedanje dogajanje poreče Brane Oblak, zagotovo eden najboljših slovenskih nogometašev bivše Jugoslavije, ki je s svoji bogati nogometni karieri zaigral tudi za nemškega velikana Bayerna iz Münchna? Vedno iskren in brez dlake na jeziku je izpostavil marsikatero težavo nogometašev danes, kdaj se je po njegovem mnenju igral najboljši ‘fuzbal’, anekdot, povezanih z oboževalkami, pa raje ni izpostavljal.

Najprej seveda aktualno vprašanje, kako ocenjujete dogajanje na evropskem prvenstvu v nogometu letos?

Jaz ga gledam, sicer favorita sta tudi do zdaj najboljše igrala. Anglija in Italija in mislim da so Angleži favoriti, čeprav Italijani so bolj pregnani in lahko se zgodi marsikaj, tako da ne vem, kdo bo zmagal …

Vas je Danska presenetila?

Ne, ne … Niti Danska, niti Belgija. To so super ekipe, a pri Belgijcih je manjkal glavni igralec, Danci pa kot ekipa zelo dobro delujejo. 

Ste imeli občutek, da bo ta začetni šok pri Dancih, ko so morali Christiana Eriksena oživljati na igrišču in je njegove kariere verjetno konec, kaj vplival na njihovo igro?

Mislim, da ne … Ampak nikoli ne veš. Če si je kateri igralec z njim delil sobo in je kar naenkrat ostal brez njega ter njegovega vpliva, zna to biti težava.

Če se vrneva v preteklost in primerjava nogomet danes in nekoč … Koliko se je v vaših očeh nogomet spremenil? Kako je na potek nogometnih tekem vplival VAR?

Prav gotovo se je spremenil, že tekaško. Že če danes kdo ne teče preko deset kilometrov na tekmi, ni nič naredil. Ko so me merili, sem takrat tekel največ v Evropi – 8 kilometrov. Danes pa že vsi tečejo preko 10 ali 12 kilometrov. Kar se tiče same igre, pa je napredek v tem, da tisti, ki ne zna dobro štopati žoge, ne more igrati. To pomeni, da je dvojna podaja veliko močnejša, kot je bila včasih. Takrat smo podajali počasi, danes pa dobivaš ‘bombe’ v telo in jih moraš štopati ter reagirati pravočasno. Danes te takoj zamenjajo, čim ne blestiš v vseh nogometnih elementih. 

Pogrešate v nogometu kaj iz vaših nogometnih časov?

Mislim, da se je igralo pri nas bolj grdo. Takratno sojenje je bilo tako, da ‘faul’ od zadaj ni nič pomenil, so se ‘sklatili’ in si šel naprej. Pogosto je sodnikova piščalka ostala nema. Danes se vsak prekršek piska. Druga stvar pa je televizija. Ta je naredila svoje. Pokažejo, če gol velja ali ne. Sam se spomnim veliko golov, ki smo jih dali, pa jih niso priznali.

A tudi VAR mnogokrat zataji oz. se sodniki ne odločajo zanj, čeprav bi bilo to skoraj nujno …

Ta komunikacija med sodniki je včasih napačna in velikokrat bi moral tudi sodnik na VAR-u, torej v tej posebni sobi, opozoriti, če kaj vidi. Da kakšen nogometaš dobi karton tudi, če sodnik na igrišču prekrška ni videl.

Spremljate slovenski nogomet? Letošnje prvenstvo je bilo zelo zanimivo …

Ne, to pa zelo malo gledam. Nekaj časa sem spremljal, ampak to je … Eno tekmo si poglejte na televiziji in boste videli… Nobena žoga ni podana, da bi šla igra naprej. Vedno nekdo preseka, vse je narobe. Pet podaj si ne morejo dati eno za drugo, razen če bi stali na en meter. Pet podaj ne gre na celi tekmi … S tem je šla Evropa daleč naprej. Žoge so hitrejše, tereni niso najboljši in tako naprej. Tako da, marsikdaj boste sami opazili, da ni tako, kot se igra v Evropi.

No, če sva že pri evropskem nogometu, kdo vas najbolj navdušuje? Ali pa morda, kdo vas je?

Nikoli nisem mogel reči, kdo je najboljši na svetu. Vedno je nekdo vodilen. Igral sem s Franzem Beckenbauerjem in Gerdom Müllerjem, z igralci, ki so res vrhunski. Ampak ne morem reči, kdo je bil najboljši. Bolj mi je všeč to, kdor je bil večji ‘gentleman’, to je bila velika stvar. Ta trenutek Messi odstopa. On in Ronaldo izstopata. Messi je enemu všeč, drugemu Ronaldo. Recimo meni Ronaldo ni všeč, ker se preveč važi, Messi je pa bolj skromen, a mu zamerim to, da ne naredi nič. Samo čaka na žoge. Niti enkrat ni za ekipo naredil drugo kot to, da da gol. Da bi z borbo kaj pokazal, to pa ne. Jaz sem ‘tip’, ki sem to imel … Bil sem borben, dajal sem gole, radi so me imeli in mislim, da je bil to meni višek vsega.

Tako kot danes, je bilo verjetno podobno tudi takrat. Dober nogometaš ima veliko oboževalcev in oboževalk. Je bilo torej tako tudi z vami?

Jaz sem reprezentančne tekme igral za Jugoslavijo. Vi ste pa premladi, da bi vedeli, kako je bilo. Takrat se je igral fenomenalen ‘fuzbal’. Mi smo bili deseti na svetu z Jugoslavijo in četrti v Evropi. Jugoslavija je bila zelo močna reprezentanca, ampak v to reprezentanco se je pa zelo težko prišlo. Največ so imeli ‘šans’ Srbi in Hrvati, medtem ko ostale države prispevale vsaka po enega nogometaša. Bosanci, Slovenci, Makedonci, Črnogorci so dali morda štiri nogometaše v reprezentanco. Ampak nogomet je bil dober, na visokem nivoju. Vsako tekmo na Olimpiji je bil poln stadion. Danes ni nikoli poln. Vsaka tekma je bila razprodana, ker so prihajali tudi iz drugih Republik na tekme. Danes je pa težko igrati pred praznim stadionom, sploh zdaj, ko je korona. Pade nogomet za 50 odstotkov na slabše …

Če bi morali izbrati en trenutek v vaši karieri, bodisi v reprezentanci, bodisi v klubih, v katerih ste igrali, kateri trenutek bi to bil in zakaj?

Trenutek? Mogoče, ko sem igral s Schalke-jem proti Bayernu, ko so me izbrali za najboljšega, ko smo jih premagali v Münchu osem proti ena. Takrat me je Beckenbauer takoj po koncu tekme povabil v Bayern. Dal sem mu telefonsko številko in smo se zmenili. V roku enega mesca sem že igral za Bayern. To je bil tak trenutek … Drugo pa je, da sem spoznal ogromno ljudi zaradi nogometa. Tako da je takih lepih trenutkov veliko. Ne bi znal izbrati najboljšega.

Se vam zdi, da nogometaši danes drugače dojemajo navijanje, kot takrat v Jugoslaviji? Čeprav sem toliko mlajša, se mi zdi, da je bila takrat morda malce večja evforija tako pri nogometu, kot pri košarki …

Takrat, ko sem jaz igral, se starši niso vpletali v nogomet. Danes pa starši prodajajo otroke že pri 12. letih. Že takrat hočejo, da otroci igrajo za Barcelono in delajo vse samo za to, da bi zaslužili. In to meni ‘ne potegne’. Ampak eni imajo srečo in pridejo skozi, tako da, ne morem sploh primerjati tega danes in takrat. Mi smo morali tudi v vojsko. Eno leto sem bil v vojski. Danes pa otroci takrat že odhajajo igrat v tujino … Ampak do zdaj še nisem videl, da bi kdo mlad na tujem tako uspel, da bi potem igral za reprezentanco doma. Vsi tisti, ki so dobri, kot Iličič in podobni, so igrali za slovensko ligo. Danes pa gredo otroci, že mladinci v tujino, kjer izginejo in sploh več ne veš zanje.

Ta denar, ekonomija res spreminjata vse … Tudi šport. 

Denar ne smrdi. Treba ga je pobrati, tam, kjer leži (smeh). Otroci jokajo včasih ker morajo kam, kamor sploh ne bi radi šli, ker jih starši prodajajo. Zelo žalostno.

Kako pa je bilo v vašem času, bi nam zaupali kakšno anekdoto iz vašega nogometnega življenja, morda celo ljubezensko?

Anekdot je toliko, da bi lahko dva dni govoril o njih. Katera je najboljša in katero bi ta trenutek izpostavil pa niti slučajno ne vem. Če bi vzel svinčnik in začel razmišljati, bi še kaj uspel izkopati. Zelo težko je to zbrati skupaj, nekatere so pa tudi take, da boljše da ostanejo v moji glavi … 

Kako pa poteka upokojensko življenje slavnega slovenskega nogometaša?

Moje življenje? Jaz stalno počivam, uživam, vsak dan sem na kolesu … Gledam veliko kolesarskih prenosov. Nogometa pa veliko manj, manj kot kolesarje. Aktiven sem še vedno, je pa tako, da zdaj na stara leta – ko sem star že 74 let, me dajejo kolena in križ. To je pa vse od nogometa. Ta zaslužek nič več ne pomeni, samo zdrav še moraš biti. 

To pomeni, da so nogometni čevlji obešeni na klin, žoga pa vsa prašna leži v kotu?

Tako je.

Najlepša hvala za vaš čas in uživajte v zasluženem pokoju.

Zala Zajko Ivančič